Tonin je izpostavil, da zavezniška obveščevalna poročila in satelitski posnetki ne potrjujejo ruskih navedb o umikanju in zmanjševanju vojaške navzočnosti ob ukrajinski meji, zato v Natu menijo, da gre pri teh napovedih za rusko hibridno delovanje oziroma za zavajanje.
Trenutne razmere predvsem uničujejo ukrajinsko gospodarstvo, zato Ukrajinci prosijo za vojaško in gospodarsko pomoč, pri čemer pa ne pričakujejo, da bi se članice Nata borile namesto njih. Morala v Ukrajini je visoka, sami so se pripravljeni boriti, če bi bilo treba, je povedal Tonin.
Slovenija se bo na ukrajinske pozive po ministrovih besedah odzvala s tehnično pomočjo. Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru s Toninom izrazil prošnjo za poljske premične kuhinje in ogrevane šotore.
V okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito je Ukrajina članice unije zaprosila še za dodatno pomoč. Slovenija bo v prvi fazi Ukrajini posredovala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Trenutna ocenjena vrednost tega prvega svežnja pomoči je 62.000 evrov, je povedal minister.
Orožja pa Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala. “Slovenija trenutno ne načrtuje, da bi v Ukrajino pošiljala ubojna sredstva, bomo pa pošiljali opremo za dvojno uporabo,” je povedal Tonin. Poudaril je, da pri odločanju o pomoči odgovarjajo na želje Ukrajine, ki Slovenije ni prosila za ubojna sredstva.
Osrednja tema tokratnega dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju je bila sicer načrtovana krepitev navzočnosti zavezniških sil na jugovzhodu Evrope v odziv na rusko grožnjo.
Slovenija sedaj sodeluje v okviru Natove misije okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent slovenske vojske v misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske.
Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je sedaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov.
Slovenija je sicer po Toninovih besedah pripravljena v prihodnje okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih. V povezavi s povečanjem števila slovenskih vojakov je sicer po njegovih navedbah problem v trenutnih razpoložljivih kapacitetah.
Ob tem je Tonin pojasnil, da so bili predstavniki ministrstva nedavno na delovnem obisku v Litvi, kjer je vodilna država misije prednje prisotnosti Nemčija. Slovenija je pripravljena na krepitev sodelovanja v prihodnje, a najprej je treba videti, kaj bo pokazal čas, je dejal minister.
