Kot je dejal na torkovi novinarski konferenci, ki so jo namenili predstavitvi stanja investicij v slovenskem zdravstvu, je želja ministrstva, da se noben projekt ne izpelje pod kakršnimkoli sumom korupcije. Absolutno pa po njegovih besedah ne drži, da bi zavrnili kakršnokoli plačilo računa ali ustavili katerokoli gradnjo.
Po navedbah vodje finančne službe ministrstva za zdravje Anite Zakšek v letošnjem finančnem načrtu ministrstva za zdravje od okvirno 770 milijonov evrov malo manj kot polovico namenjajo obvladovanju epidemije covida-19. Za investicije pa je predvidena malo manj kot tretjina vseh sredstev.
Proračunska sredstva so sicer glavni vir financiranja investicij, saj predstavljajo 44 odstotkov vseh sredstev v ta namen, temu pa z 28-odstotnim deležem sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Tu pa je, je opozoril v. d. direktorja urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, eden ključnih problemov nizek delež počrpanih sredstev.
Iz mehanizma React-EU je po Šabedrovih besedah zagotovljenih 116,5 milijona evrov, trenutno pa smo na štirih odstotkih počrpanih sredstev. Pri drugem pomembnem viru financiranja investicij v zdravstvu, kohezijskem skladu, je od skupno zagotovljenih 71 milijonov evrov trenutno počrpanih slabih 20 odstotkov.
Med projekti, ki so trenutno “že v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev”, je Šabeder omenil tudi energetsko sanacijo UKC Ljubljana, ki je največji projekt, financiran iz obeh virov – v obeh primerih pa je trenutno počrpan manj kot odstotek sredstev.
Šabeder je opozoril, da mora biti večina projektov zaključenih do konca naslednjega leta, sicer jih bo treba dofinancirati iz integralnega proračuna. “Ne iščemo krivcev, iščemo razloge, zakaj je črpanje tako nizko, in poskušamo odpraviti težave,” je podobno kot minister ob tem poudaril Šabeder.
Poleg zelo nizkega deleža počrpanih sredstev je kot še en problem omenil precej nesorazmerno razdelitev sredstev med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Zato na uradu pripravljajo pravilnik z jasnimi kriteriji, po katerih se bodo postavljale prioritete, in odločevalsko komisijo, ki bo pregledala in ocenila vse prispele potrebe po investicijah. Želja in potreb je namreč bistveno več od zagotovljenih sredstev.
Sicer pa se po njegovih besedah srečujejo z enakimi težavami kot na drugih področjih, rastjo cen, pomanjkanjem materialov, pomanjkanjem delovne sile, nekateri projekti so se zavlekli tudi zaradi epidemije. Med drugim je ena od težav, ki se pojavlja na trgu investicij, da pridobljene ponudbe v javnih naročilih močno, celo za nekajkrat presegajo rezervirana sredstva. V primeru energetske sanacije Splošne bolnišnice Nova Gorica je bil denimo ponudnik, ki je rezervirana sredstva presegel kar za petkrat.
Po Šabedrovih besedah so sicer že pripravili nek nabor rešitev. Kot eno ključnih je navedel prestrukturiranje sredstev iz projektov, ki so že oz. za katere menijo, da so že danes v kritičnih časovnici, ter prerazporeditev na projekte, ki jih je dejansko možno dokončati do konca te perspektive.
Intenzivno potekajo sestanki z vodstvi posameznih bolnišnic, tako da projekte sproti spremljajo in morebitne ovire sproti rešujejo, je pojasnil Šabeder. Dodal je, da se bo treba na segmentu investicij kadrovsko okrepiti z različnimi profili, od vodij projektov do pravnikov. V naslednjih letih pa bo treba zagotoviti kar precej sredstev, da bodo lahko vse planirane ali potrebne investicije izpeljali.
Za nova perspektivo evropske kohezijske politike že potekajo priprave oziroma je po besedah vodje službe za izvajanje kohezijske politike Mojce Presečnik v fazi končnega usklajevanja partnerski sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo. Predvidoma naj bi bil sprejet v septembru, na njegovi podlagi bo pripravljen program evropske kohezijske politike 2021-2027. Ta bo že zajemal vsebinske ukrepe, ki se bodo financirali v prihodnji finančni perspektivi.
Z vidika ministrstva za zdravje gre po njenih besedah za t. i. mehke vsebine, kot so ukrepi na področju zdravega življenjskega sloga ali dolgotrajne oskrbe, približno polovica sredstev pa za investicije. Skupaj so za ministrstvo za zdravje za te ukrepe predvidena sredstva v višini približno 117 milijonov evrov, a so zadeve še v usklajevanju. “Zaenkrat nam kaže, da bomo lahko zagotavljali sredstva iz kohezije samo na vzhodni kohezijski regiji, kar se tiče investicij,” je še pojasnila Presečnikova in dodala, da se bo še vlagalo v energetske sanacije stavb.
