Z zavoda za gozdove so sporočili, da je Pečovniška duglazija najvišje drevo v Sloveniji. S 67,02 metra je 140 let star iglavec v Mestnem gozdu Pečovnik pri Celju, ki je obenem tudi največje živo bitje v Sloveniji, za dobre štiri metre višji od Sgermove smreke na Koroškem – ta ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo.
V pečovniškem gozdu, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, so doslej evidentirali 210 velikih dreves.
Na predstavitveni tabli ob drevesu lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, napisano prav zanj, ter si ogledajo video o značilnostih in meritvah teh dreves.
Na osrednji slovesnosti ob mednarodnem dnevu gozdov, ki je letos potekalo pod geslom Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet, so v mestnem gozdu odprli tudi tematski poti Zgodovinski gozd in Pot velikank.
Na tej lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz preteklosti gozda, ki so ga Celju pred več kot 500 leti podarili celjski grofje. Že leta 1484 je bilo v celjski sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku.
FAO ob letošnjem dnevu poudarja, da je z inovacijami in novimi tehnologijami mogoče še natančneje usmerjati razvoj gozdov in spremljati njihovo stanje, so povzeli na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer tudi vse več uporabljajo nove tehnologije, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi.
Nove tehnološke rešitve lahko pomagajo tudi v boju proti krčitvam in degradaciji gozdov. Kot pojasnjujejo, satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal med drugim omogočajo hitrejše odkrivanje obsežnih krčenj gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo tudi pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo 70 milijonov hektarjev gozdov.
“Gozdovi so bistveni za prihodnost in zdravje planeta ter dobro počutje ljudi,” poudarjajo v FAO. Ti pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo številne dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, vodne vire in služijo kot območja, kjer lahko ljudje pridejo v stik z naravo.
“Inovacija in digitalizacija prehajata v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih,” ob dnevu gozdov povzel direktor zavoda za gozdove Gregor Danev.
Površina gozdov v EU sicer narašča in je leta 2021 pokrivala 39 odstotkov površine EU, kar je približno pet odstotkov več kot leta 2000, je pred mednarodnim dnevom gozdov objavil državni statistični urad. Zaradi pogozdovanja in naravne obnove gozdov so se povečale tudi zaloge lesa v gozdovih, ki so leta 2021 znašale okrog 29 milijard kubičnih metrov. V Sloveniji je ta količina obsegala okrog 360 milijonov kubičnih metrov ali približno odstotek vseh lesnih zalog EU.
Se pa po navedbah statističnega urada v EU znižuje zaposlenost v gozdarstvu, in sicer je bilo v gozdarski dejavnosti leta 2021 zaposlenih približno 473.100 oseb, kar je 16 odstotkov manj kot v letu 2000.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov so v Zavodu Štirna in zavodu za gozdove predstavili tudi izobraževalno serijo Gozdarji za Naturo 2000. V skupno devetih videih in enem priročniku so predstavili dobre prakse upravljanja z gozdom v Naturi 2000, so sporočili skrbniki projekta Živim z naturo 2000. S primeri dobre prakse predstavljajo tudi štiri ukrepe v gozdovih Nature 2000, za katera lahko lastniki gozdov v sodelovanju z revirnimi gozdarji pridobijo sredstva gozdnega sklada.
Vir: STA in Zavod za gozdove Slovenije
