plačilo po realizaciji za vse opravljene storitve
S ciljem odprave oz. skrajševanja čakalnih dob se bo izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe za vse opravljene zdravstvene storite zagotovilo plačilo po realizaciji, brez sklenitve posebne pisne pogodbe.
Javni zdravstveni zavod bo lahko z lastnim zaposlenim sklenil podjemno pogodbo za izvajanje storitev nad rednim programom zdravstvene dejavnosti, pa tudi za redni program, če tega ta zaposleni ne more izvesti v okviru svojega rednega delovnega časa. Od izplačil na podlagi podjemnih pogodb se poseben davek ne bo izplačeval.
Financiranje je predvideno iz sredstev nerealiziranega programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in iz neporabljenih sredstev, ki so jih zdravstvene zavarovalnice oblikovale kot zavarovalno-tehnične rezervacije.
Ukrep bo veljal do konca leta 2024. Vlada pa ga lahko še dvakrat podaljša na podlagi strokovnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), vsakokrat za največ šest mesecev.
ambulante za neopredeljene zavarovane osebe
Vzpostavlja se pravna podlaga za vzpostavitev ambulant za osebe brez izbranega osebnega zdravnika. Te bodo organizirane pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika ni možna.
Zdravniki ter drugi zdravstveni delavci in sodelavci se bodo v ambulante vključevali prostovoljno. Poleg zaposlenih v javnem zavodu, kjer bo ambulanta, se bodo vanjo lahko vključevali tudi zdravniki koncesionarji z licenco splošne oz. družinske medicine s tega območja ter pri njih zaposleni zdravstveni delavci in sodelavci.
Delo v ambulanti bodo opravljali na podlagi podjemnih pogodb, pri čemer bodo oproščeni plačila posebnega davka na izplačila na podlagi podjemnih pogodb.
Sredstva za delovanje ambulant se bodo zagotavljala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Financiranje bo določeno s splošnim odgovorom v zdravstvu. Podrobnejšo vsebino in način organiziranja ambulant pa bo določi minister za zdravje.
Ukrep bo veljal od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024. Vlada pa ga bo lahko še dvakrat podaljšala na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.
dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine
Do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto mesečno bodo upravičeni zdravniki, ki jim bo specializacija odobrena v letu 2023. Dodatek se jim bo izplačeval celotno obdobje trajanja specializacije, sredstva pa se bodo zagotavljala iz državnega proračuna.
Če zdravnik med opravljanjem specializacije od nje odstopi ali se po specializaciji ne zaposli pri javnem zdravstvenem zavodu, za potrebe katerega je bila specializacija razpisana, ali v mreži javne zdravstvene službe za najmanj dvakratno obdobje, kot je dodatek prejemal, mora vrniti vrednost celotnega dodatka.
dodatki za neposredno delo z obolelimi za covidom-19
V javnem zdravstvu in socialnem varstvu se bo upravičencem dodatek za neposredno delo z bolniki oz. uporabniki, obolelimi za covidom-19, izplačeval do 31. marca 2023.
Dodatek lahko znaša največ 900 evrov bruto mesečno in je vezan na čas neposrednega dela s covidnimi bolniki. Podrobnejša merila za določitev višine tega dodatka pa bo določil minister za zdravje.
izolacija zaradi potrjene okužbe s koronavirusom
Do 31. marca 2023 se bodo sredstva za nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi izolacije po potrjeni okužbi s koronavirusom povrnila iz državnega proračuna.
zagotavljanje postcovidne rehabilitacije
Vzpostavljajo se pravne podlage za izvajanje podaljšane obravnave oseb, ki so prebolele okužbo z novim koronavirusom. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti se bodo zagotovile dodatne zmogljivosti za potrebe zagotavljanja zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije.
Sredstva se bodo zagotavljala iz državnega proračuna. Prav tako se bodo proračunska sredstva zagotavljala tudi za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave.
Podaljšana obravnava je predvidena do 30 dni in se lahko dvakrat podaljša, vsakokrat do 30 dni.
Ukrep bo veljal do konca leta 2023. Vlada pa ga lahko še dvakrat podaljša na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.
dodatne specializacije iz klinične psihologije
Iz proračuna se bodo zagotavljala sredstva za dodatnih 70 specializacij s področja klinične psihologije, in sicer za 30 specializacij v letu 2023 in 40 specializacij v letu 2024.
Javni razpis za financiranje specializacij za leto 2023 bo pristojno ministrstvo na svoji spletni strani objavilo do 30. novembra letos, za leto 2024 pa do 1. marca 2023.
brezplačno cepljenje proti sezonski gripi in covidu
Od 1. septembra letos do 30. junija prihodnje leto se stroški prostovoljnega cepljenja proti gripi za osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, krijejo iz državnega proračuna.
Do konca leta 2023 bo še naprej omogočeno brezplačno cepljenje proti covidu-19 za vse, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji ali so zaposleni pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji. Vlada lahko brezplačno cepljenje proti covidu-19 podaljša največ dvakrat, vsakič po največ šest mesecev.
zagotavljanje sredstev za samotestiranje za covid-19
Sredstva za financiranje hitrih antigenskih testov HAG za prostovoljno samotestiranje za učence osnovnih šol, dijake in študente se bodo do 24. junija 2023 zagotavljala iz državnega proračuna.
zagotovitev dodatnih sredstev za izvajanje nalog s področja javnega zdravja
NIJZ se do konca leta 2023 zagotovijo dodatna sredstva za upravljanje in koordinacijo odziva na covid-19, vključno z zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja virusa in odzivom na dolgotrajne posledice covida-19 ter vzdrževanjem in nadgradnjo aplikacije Ostanizdrav.
Skupni finančni učinek za naloge s področja javnega zdravje je ocenjen na 8,7 milijona evrov.
podaljšani plačilni roki
Plačilni rok javnim zdravstvenim zavodom se podaljšuje do največ 60 dni po prejemu računa, in sicer za račune izdane od uveljavitve zakona do konca leta 2023.
Vlada lahko ukrep še dvakrat podaljšala na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.
oprostitev DDV za blago v korist žrtev elementarnih nesreč
Poleg oprostitve DDV za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, se pod enakimi pogoji omogoča oprostitev s pravico do odbitka vstopnega DDV tudi za to blago znotraj EU in domače dobave tega blaga ter za storitve, povezane s takim blagom.
odškodnine zaradi cepljenja proti covidu-19
Jasneje se določa postopek za priznanje pravice do odškodnine zaradi cepljenja proti covidu-19 in zdravljenje z zdravilom za covid-19.
oprostitev izvajanja projektnih natečajev
Za projektiranje objektov za zdravstvo, ki so namenjeni izvajanju zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, naročnikom ne bo treba izvesti projektnega natečaja, če projekt izdela projektant, ki ima eno referenco iz projektiranja takšnih objektov.
Ukrep bo veljal do 15. decembra 2023.
začasna razporeditev k drugemu izvajalcu
Do konca leta 2023 bo možno zaposlenega začasno razporediti k izvajalcu socialno varstvene storitve, v institucionalno varstvo ali k izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki bo imel povečan obseg dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja epidemije covida-19.
Delavec je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Vlada lahko veljavnost ukrepa dvakrat podaljša na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.
izdaja potrdil o znanju slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce
Zdravstveni delavci bodo po novem znanje slovenskega jezika lahko dokazovali s potrdilom o zaključenem izobraževanju v slovenskem jeziku v Sloveniji (zaključena vsaj srednja šola), potrdilom javne visokošolske izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine ali s potrdilom o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce oz. sodelavce.
Potrdila o opravljenem preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika bo izdajalo strokovno združenje. Gre za podobno rešitev, kot že velja v primeru zdravnikov, kjer preizkuse znanja slovenskega strokovnega jezika od 1. junija po spremembi zakona o zdravniški službi poteka v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije
Kot določa interventni zakon, mora strokovno združenje v soglasju z ministrstvom za zdravje v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona določiti vsebino in potek preizkusa znanja.
