V odgovorih na več pomislekov različnih članov komisije, ki so se spraševali, ali je takratna vlada epidemijo razglasila prepozno, je Šarec poudaril, da so ravnali v skladu z informacijami, ki so jih takrat imeli. “Danes imamo pa preko 5000 smrti zaradi covida-19, pa epidemija ni razglašena,” je dodal.
Delovanje prejšnje vlade je večkrat primerjal z delovanjem trenutne vlade Janeza Janše. To je zmotilo predsednico komisije Suzano Lep Šimenko (SDS), ki je Šarca večkrat pozvala, naj se pri odgovorih omeji na obdobje, ki je predmet preiskave komisije, torej obdobje pred nastopom mandata aktualne vlade v marcu 2020. Šarec je poudaril, da posameznega obdobja ni mogoče obravnavati samostojno, temveč v primerjavi z drugim obdobjem.
Večkrat je bil kritičen do komisije. Po njegovem mnenju je po več valovih epidemije covida-19 “absurdno poslušati, kako je vse zavozila prejšnja vlada”. Komisija bi se, kot je dejal, lahko imenovala tudi Šarec je kriv.
Na vprašanje o časovnici priprav na epidemijo covida-19 je odgovoril, da je 27. januarja 2020 z delovanjem začela medresorska koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni pri ministrstvu za zdravje, v katero so bile vključene vse ključne inštitucije. 23. februarja 2020 je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri je takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder predstavil informacije v zvezi s koronavirusom. Prvič se je sicer s pojavom novega koronavirusa seznanil v začetku januarja. Glede dogajanja v povezavi s tem je bil po svojih besedah ves čas v stiku s takratnim zdravstvenim ministrom Šabedrom, slednjemu pa je svetoval Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Epidemijo je po njegovih besedah 12. marca na predlog NIJZ razglasilo ministrstvo za zdravje, kar je bilo tudi v njegovi pristojnosti. Ministrstvo je imelo po takrat veljavnem zakonu o nalezljivih boleznih bistveno večje pristojnosti, kot jih ima danes, je poudaril.
Lep Šimenkova je izpostavila, da so bile seje vlade v času pred razglašeno epidemijo sorazmerno kratke. Šarec je pojasnil, da so priprave na seje, usklajevanja in pogovori potekali ves čas, zato so seje vlade lahko trajale krajši čas. “Kakovost dela se ne meri s porabljenim časom,” je poudaril.
Takratna Šarčeva vlada je po besedah Lep Šimenkove na eni od seji sprejela sklep, po katerem je Kitajski namenila donacijo velike količine zaščitnih mask, čeprav jih je takrat že začelo primanjkovati tudi v Sloveniji. Šarec je nato pojasnil, da slovenska vlada Kitajski zaščitnih mask ni podarila, pač pa je le nudila pomoč pri transportu mask. Kitajski veleposlanik v Sloveniji se je po Šarčevih besedah zahvalil za pomoč, Kitajska pa je kasneje pomoč želela vrniti. Vmes je mandat nastopila aktualna vlada, je dejal in se spraševal, zakaj ni ta sprejela ponujene pomoči Kitajske.
Pojasnil je tudi, da za nakup zaščitne opreme nikoli ni bil pristojen zavod za blagovne rezerve, pač pa posamezni zdravstveni zavodi. “Po mojem mnenju se je ustvarilo mit o praznih skladiščih, da se je zaščitno opremo lahko nato kupovalo prek zavoda za blagovne rezerve, ki temu ni bil namenjen,” je bil kritičen do sedanje vlade.
Lep Šimenkova je izpostavila, da je vlada kasneje sprostila zaščitno opremo iz zavoda, pri tem pa kot rok za ponovno popolnitev zalog določila 31. december 2020. Šarec je pojasnil, da je sklep o roku popolnitve pripravilo ministrstvo za gospodarstvo.
Monika Gregorčič iz stranke Konkretno je bila kritična do tako pozno postavljenega roka. Zanimalo jo je, zakaj Šarec kot predsednik vlade ni predlagal krajšega obdobja. Slednji pa je pojasnil, da je bilo takrat na trgu že zaznati pomanjkanje zaščitne opreme, zato tudi ob spremembi sklepa do nastopa nove vlade zavod za blagovne rezerve ne bi uspel povrniti zalog izdane zaščitne opreme.
Ob tem je Gregorčičevo spomnil, da je bil tako kot v aktualni tudi v prejšnji vladi za blagovne rezerve pristojen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, predsednik stranke Konkretno, katere članica je Gregorčičeva. “Govorite, da bi moral vašega ministra bolje kontrolirati, hvala za ta nasvet,” ji je dejal.
Robert Pavšič (LMŠ) je pred koncem seje predlagal, da se v dokazni postopek komisije vključi tudi izvedensko mnenje nekdanjega direktorja NIJZ Ivana Eržena in plakat Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki med drugim prikazuje ukrep kihanja v rokav kot ukrep preprečevanja širjenja nalezljive bolezni.
Gregorčičeva je bila pred tem namreč kritična do nekdanje direktorice NIJZ Nine Pirnat, ki je ob začetku pojava koronavirusa sprva svetovala tudi kihanje v rokav. Pavšič je ob tem poudaril, da gre za enega od osnovnih higienskih ukrepov ob pojavu nalezljive bolezni.
Lep Šimenkova kljub pozivom več članov komisije ni dovolila glasovanje o predlogu Pavšiča. Kot je pojasnila, ji tako narekuje poslovnik, Pavšič pa se z njo ni strinjal.
