Nedavno so odmevale besede poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, ki je pozval k evoluciji in ne revoluciji sicer obnove potrebnega sistema. Obenem je bil kritičen, da se nekatere spremembe dogajajo prepočasi, izpostavil je tudi normativne podlage.
A minister Šarec meni, da ne gre toliko za potrebo po spremembah pravnih podlag, kolikor gre za prilagajanje novim okoliščinam. “Vsaka nesreča prinese nova dejstva, nove izkušnje. Tudi predlanski požar na Krasu in lanske poplave so nas nekaj naučili in posledica teh spoznanj in izkušenj so spremembe, ki so že bile uvedene v zadnjem letu in pol,” je dejal Šarec.
Med drugim je vnovič spomnil na takojšnjo reakcijo vojske, na hitrejše ukrepanje na terenu, na proaktivnost državnih služb in nenazadnje na vzpostavljanje enote za gašenje iz zraka. “Dve letali že imamo v Sloveniji, dve prideta letos in vzpostavlja se enota za gašenje iz zraka, ki bo spadala pod upravo za zaščito in reševanje,” je pojasnil. Usposabljanje posadk za upravljanje precej zahtevnih letal air-tractor sicer še poteka, do tedaj pa operativnost letal zagotavljajo španske ekipe.
Spomnil je tudi na 40 vozil, pridobljenih z evropskimi sredstvi, opremljenih za poplave, z možnostjo modularne menjave kontejnerjev na njih. “S predvideno nadgradnjo pa bodo vozila omogočala tudi bistveno lažje posredovanje na višini. Odkrito streho bodo denimo lahko prekrili s folijo, ne da bi gasilci plezali po strehi in ogrožali svojo varnost,” je možno uporabo ponazoril minister.
Proračun za zaščito in reševanje se je povečal, vključno z obsegom sredstev za opremo gasilskih enot. Po ministrovih besedah pa je tudi na ravni države vse več zavedanja, da je treba pomagati hitro, tudi ko gre za povrnitev stroškov intervencij.
Priznava, da seveda ni vse idealno, med težavami je naštel zlasti kadrovske, pa tudi včasih nerazumevanje organizacije in pristojnosti.
Že pred časom je opozoril zlasti na problem manjših občin, nekatere niti nimajo vzpostavljenih štabov civilne zaščite ali pa njeni poveljniki nimajo potrebnih znanj za pravilno reakcijo ob naravni nesreči.
“Tudi tu sem predlagal, da smo na državni ravni bolj aktivni in sami pokličemo v občine ali regijske štabe civilne zaščite in jih vprašamo po izvedenih ukrepih ali pa ponudimo pomoč. Ob poplavah sem na terenu na primer zaznal, da nekateri sploh ne vedo, da lahko iz skladišč civilne zaščite dobijo protipoplavne vreče. Prihaja tudi do nesporazumov. V požaru na Krasu se je denimo zgodilo, da en poveljnik civilne zaščite za drugega čez hrib ni vedel, kaj se dogaja. Postavlja se tudi vprašanje, ali naj bodo domače gasilske enote vpete v reševanje ali naj raje prevzamejo logistiko in pomagajo enotam, ki pridejo od drugje. Vse skupaj pa spremljata še stres in utrujenost. Zato sem ves čas na stališču, da moramo delovati kot ena družina,” je praktične težave opisal minister.
Kritičen je bil tudi do “vrtičkarstva”, ko se je zgodilo, da je denimo nek vodja intervencije zavrnil pomoč iz druge regije. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi bila v nesreči prizadeta celotna država, zato lahko regije, ki niso prizadete, vedno priskočijo na pomoč, bodisi z ljudmi bodisi z opremo.
Še vedno vidi tudi možnosti za še dodatno pohitritev postopkov. A ovira po njegovem mnenju ni zakonodaja. “Nikjer ne piše, da ne smemo vojske takoj aktivirati,” je ponazoril. So pa posodobili državne načrte.
“Uvedenih je bilo torej kar nekaj sprememb. Ali je to hitro ali je to počasi, to je zdaj relativno, kakor za koga, ampak stvari se premikajo,” je zatrdil Šarec.
Sistem civilne zaščite v veliki meri temelji tudi na na prostovoljcih, ki jih je po oceni ministra v sistemu trenutno dovolj. Pomembno pa je tudi razumevanje delodajalcev. Šarec meni, da so ti “v zadnjem času čedalje bolj dovzetni za pomoč oziroma za razumevanje”. “Če so gasilci dolgo na intervenciji, to delodajalcem lahko povzroča težave. Ampak to zavedanje, da si lahko enkrat sam prizadet, se povečuje,” je ocenil.
Vir: STA
