Prvoobtoženemu Ročniku je specializirano državno tožilstvo v tej zadevi pripisalo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Milani Lah in Petru Lobniku pa pomoč pri tem.
Kot izhaja iz obtožnice, je Ročnik decembra 2008 zlorabil položaj direktorja v družbah Toming Consulting in Millcom Skupina, s tem ko sta morali ti kupiti od Probanke delnice Nove KBM po ceni 36 evrov za delnico, čeprav naj bi vedel, da je takrat borzna cena znašala 11 evrov za delnico. S tem je Probanki po navedbah tožilstva pridobil veliko premoženjsko korist v višini nekaj več kot 3,1 milijona evrov.
Sodnik Boštjan Polegek je v današnjem izreku sodbe med drugim izpostavil, da je Ročnik sam povedal, da njegovi družbi nista imeli interesa za nakup omenjenih delnic, torej je bil izključni interes za ta posel na strani Probanke.
Trditvam obrambe, da so se partnerji dogovarjali o tem že spomladi 2008, ni verjel, saj se po njegovih ocenah ustni dogovori pri takšnih poslih ne sklepajo. Prav tako ni sprejel zagovora obtoženih, da so pričakovali rast vrednosti delnic Nove NKBM, saj se je konec leta 2008 že čutila finančna in gospodarska kriza. Da je banka obljubila naknadni ponovni odkup delnic, pa je po besedah sodnika še en dokaz, da je bil posel namenjen le prikazu boljših finančnih rezultatov banke.
Za kasnejši ponovni nakup delnic Nove KBM s strani Probanke ni bilo podpisane nobene zaveze, zato je Ročnik po ocenah sodišča očitno zavestno ravnal v škodo svojih družb. Ob takem ravnanju po besedah Polegka ni mogoče govoriti o standardih proste podjetniške presoje, na kar se je v današnjih zaključnih besedah sklicevala obramba. Ravnanje je bilo namreč nezakonito, med drugim z za nazaj podpisanimi pogodbami, dejstvo pa je tudi, da je banka izplačala Ročnikovim družbam za 300.000 evrov več posojila od potrebnega za nakup delnic Nove KBM, je povedal sodnik.
Spomnil je, da je bil Ročnik dolgoletni komitent Probanke in je bil z nekaterimi vodilnimi v tej banki tudi osebno povezan. Obtoženi je sicer zatrjeval, da pri tem ni bilo nič nezakonitega, ampak je šlo za običajen dogovor, s katerim je želel le pomagati banki, s katero je že vrsto let sodeloval, a jim je načrte prekrižala kriza, zaradi katere je vrednost delnic padla.
Specializirani državni tožilec Luka Moljk je za Ročnika predlagal dve leti zapora, medtem ko je zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje do osem let zapora. Med drugim je upošteval dejstvo, da je od spornih dogodkov že 14 let in da Ročnik protipravne premoženjske koristi po zaenkrat znanih podatkih ni pridobil sebi osebno.
Za nekdanjo članico uprave Probanke Milano Lah je tožilec predlagal eno leto in sedem mesecev zapora, za enega od nekdanjih direktorjev te banke Petra Lobnika pa eno leto in tri mesece zapora. A je sodnik Polegek menil, da je odgovornost vseh treh obtoženih pri spornem dejanju enakovredna, zato jim je dosodil enako kazen.
Tako Milana Lah kot Peter Lobnik sta bila po ocenah sodnika zainteresirana za izkazane boljše poslovne izide banke in sta se zavedala spornosti ravnanja, čeprav sama trdita, da sta ravnala v okviru svojih takratnih pristojnosti.
