»Dokler Koroška ne bo imele avtoceste, ne bo mogla zadihati«, je bil odločen Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport in dodal, da so ravno nedavne poplave razkrile problem pretirane administracije in omejevanja posegov v prostor, zato bo potrebno v prihodnje pri razvojnih projektih upoštevati javni interes. Minister se je zahvalil gospodarskim združenjem, gospodarski in obrtni zbornici, ki so v kriznih razmerah po poplavah veliko pomagale ministrstvu pri iskanju dobrih in koristnih rešitev za podjetja. Spomnil je, da je vloge za predplačilo oddalo skoraj 800 podjetij, ocenjena škoda s strani podjetij pa znaša 327 milijonov evrov. Minister pričakuje, da bo do izplačil 10 odstotkov predplačila lahko prišlo hitro, morda že do konca meseca. Hkrati pričakuje od gospodarskih združenj, da se bodo aktivno vključila tudi v pripravo zakona o obnovi.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je spomnila, da so tudi elektronske komunikacije del kritične infrastrukture in napovedala, da bo vlada v zakonu o popoplavni obnovi naslovila to problematiko, saj je Koroška ena od regij, ki je najslabše pokrita z infrastrukturo. Za Koroško je lahko rešitev omrežje 5G, zaradi konfiguracije terena, je še omenila ministrica.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je pohvalil hitro ukrepanje vlade po poplavah. »Določene rešitve lahko še izboljšamo, vendar v tem trenutku je pomembna predvsem hitrost in to, da bodo podjetja čim prej prišla do likvidnostnih sredstev za zagon proizvodenj. To je pomembno tudi za podizvajalce teh prizadetih podjetij«, je spomnil Šimonka. Izpostavil je tudi institut čakanja na delo kot zelo dobro rešitev in izrazil upanje, da bo vlada to rešitev uveljavila kot sistemsko, za kar si na GZS že dolgo prizadevajo.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je opozoril, da ne smemo hiteti z dodatnimi obdavčitvami, dokler ne bo bolj jasna slika o višini škode. »Solidarnostni prispevek je dajatev, s katero se verjetno vsi strinjamo, morebitne dodatne obremenitve gospodarstva pa je potrebno gledati tudi v luči zaostrenih gospodarskih razmerah v Evropi«, je še dejal Cvar.
Roman Burja, izvršni direktor TAB, podjetja, ki izdeluje akumulacijske baterije in je bilo med bolj prizadetimi v poplavah je dejal, da po zadnji oceni škoda v podjetju znaša že 30 milijonov in ni prepričan, da je to že zgornja meja. Prvo linijo so sicer že zagnali, vendar so še daleč do polnega zagona.
Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati meni, da ima Koroška izjemen potencial na področju inovacij. Regija ima bogato tradicijo industrije, priložnost za razvoj drugih in drugačnih veščin pa bo ponudila tretja razvojna os, meni Gorjup.
Matjaž Aberšek, inovator in podjetnik je prav tako izpostavil pomen inovacij, predvsem takih, ki bodo znala predvideti in preprečiti posledice naravnih ujm, ki bodo očitno vse bolj pogoste.
Rok Capl, v.d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija je spomnil, da se je SPIRIT včasih ukvarjal tudi z investicijami v inovacije, vendar je bila na novoustanovljena posebna agencija ARIS, kar pomeni, da bo področje inovacij deležno še boljše oskrbe.
Na Gospodarskem forumu Koroške je bilo govora tudi o turizmu.Kot je dejal predsednik Koroške gospodarske zbornicre Boštjan Paradiž je ključ za uspeh v turizmu povezovanje. Na Koroškem stavijo na petzvezdnično naravo oziroma na zeleni turizem.
Okrogle mize so moderirali Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarska zbornica, Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi in Sandi Markon, lastnik in direktor skupine stroka.si.
Vir: Koroška gospodarska zbornica
