Popoldne se je veter obrnil iz burje v jugo, ki precej močno piha. Ogenj se zato bliskovito širi in potrebni so skrajni napori, da gasilske enote, ki prihajajo iz celotne Slovenije, na terenu obvladujejo samo požarišče.
S požari na več lokacijah na Krasu se tako trenutno bori 960 gasilcev. Imajo tudi izdatno pomoč iz zraka, in sicer 11 helikopterjev, tudi iz Slovaške, Avstrije in Srbije, na pomoč prihajata tudi madžarska, ter letala pilatus. Nedavno je z gašenjem začel tudi hrvaški kanader.
Za obrambo pred požari je danes na delu tudi več kot 130 sekačev, ki poskušajo ustvariti preseke, da se ogenj ne bi širil. Pogorelo je že več kot 2000 hektarov, ognjene stihije pa še ni konec. Obnova uničenega gozda bo po pričakovanjih strokovnjakov zahtevna, poleg pogozdovanja bodo določene predele prepustili tudi naravni obnovi. Gozdovi na tem območju bodo za povrnitev v prejšnje oz. primerljivo stanje potrebovali več desetletij, morda celo stoletje, so zapisali na Zavodu za gozdove Slovenije.
Zaradi širjenja požara so pristojni popoldne odredili evakuacijo prebivalcev iz naselij Opatje Selo, Nova vas, Hudi Log, Vrtoč, Žigoni, Merljaki, Martinuči, Mohorini, Lukežiči, Ozren, Renški podkraj, Arčoni, Oševljek, Gradišče in Renče.
Nevarno je tudi zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev. Danes je delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiral zaradi toplote, priletel proti gasilcem, ki so bili v bližini, a na srečo ni prišlo do nesreče, je povedal minister za obrambo Marjan Šarec, ki si je danes ponovno ogledal razmere.
Na Krasu sta tudi poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Gasilska zveza sicer s sms-sporočili in donacijami na transakcijski račun zbirajo denarna sredstva za gašenje in uničeno opremo.
Predsednik vlade Golob pa je ob današnjem obisku regijskega štaba civilne zaščite v Kostanjevici na Krasu napovedal finančno nadomestilo za prostovoljne gasilce in druge prostovoljce, ki sodelujejo v akciji gašenja požara. Po njegovih besedah gre sicer za simbolično gesto, a meni, da je treba “tudi takšno simboliko narediti”.
Kot je napovedal, je vlada to že sprejela na današnji dopisni seji. Nadomestilo znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Vlada bo sredstva zagotovila iz sredstev proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Golob je še ocenil, da nam narava ne prizanaša, do dežja pa da “zna biti napeto vsak dan“. Tako bo v prihodnjih dneh po Golobovih besedah najverjetneje treba vložiti še dodatne napore v to, da bodo določene odseke v naprej pripravili in se tako do določene mere zaščitili.
Požarišče si je skupaj z v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom danes ogledala tudi notranja ministrica Tatjana Bobnar. Med drugim je napovedala nakup novega helikopterja, ki bo namenjen za pomoč pri gašenju, pa tudi za nujno medicinsko pomoč in reševanje v gorah.
V uporabi je tudi vodni top, in sicer tako za dovažanje vode gasilcem, kot tudi za gašenje. Po odpravi manjše okvare je tako vodni top v polnem delovanju, je povedala ministrica. Sicer upa, da se vodni top v prihodnje ne bo uporabljal kot prisilno sredstvo in da bo tudi njegova uporaba v primerih, kot je sedaj, potrebna čim manjkrat.
V zvezi z ugibanji, ali bi lahko šlo pri tokratnih požarih za nameren požig, je ministrica odgovorila, da policija preveri vsako informacijo in poziva vse, ki karkoli opazijo ali imajo informacije, da to sporočijo policistom.
Lindav je zagotovil, da policija vsako informacijo zelo temeljito preveri, doslej pa ugibanj, da bi lahko šlo za požig, niso potrdili. Ogled, ki je bil opravljen doslej, je zaenkrat pokazal, da je bila na enem od začetnih požarišč odvržena stara steklovina, tako da je verjetno zaradi samega vremena lahko prišlo do vžiga, je pojasnil Lindav.
Po besedah župana občine Miren-Kostanjevica Mavricija Humarja, so to res težki trenutki za njihovo občino. Kot je dejal, je težko najti pravo besedo za neizmerno delo, ki ga opravljajo gasilci in ostale enote za reševanje. Tako ali drugače pomagajo vsi, ki lahko. Večina ljudi sodeluje in v primeru evakuacij posluša navodila pristojnih, je pojasnil župan. Ob tem je opozoril, da se je treba zavedati, kako težko je, ko moraš zapustiti dom. Za to se je vsem zahvalil.
Požari so povzročili veliko škode tudi na kmetijskih zemljiščih. Iz ogroženih vasi poročajo o pogorelem travinju in oljčnikih, vinograde pa so v glavnem obvarovali. Kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, zaenkrat niso utrpele izgub živali, je sporočil direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon.
Na pomoč prizadetim na Krasu je priskočilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s pomočjo usposobljenih ljudi in institucij. Pomagajo pri reševanju kmetij in živali – med drugim so pripravili hlev za sprejem 100 živali – ter pri omejevanju širjenja požara in pri gozdnih živalih, ki bežijo pred ognjem.
Na zahtevo Uprave RS za zaščito in reševanje od včeraj stanje požarov na Krasu spremlja tudi sistem Copernicus. To je program EU za opazovanje Zemlje, ki ga z Evropsko komisijo koordinira in upravlja Agencija EU za vesoljski program v partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami EU.
Razmere so se medtem umirile na italijanski strani. Kot je po poročanju Primorskega dnevnika potrdil župan občine Devin Nabrežina Igor Gabrovec, večjih požarov na italijanskem Krasu ni več. Pri goriški civilni zaščiti sporočajo, da je stanje v zvezi s požari pod nadzorom, a da ostajajo pripravljeni, saj lahko zaradi vetra pride do hitrega poslabšanja stanja. Požari so sicer v četrtek na italijanski strani meje terjali prvo smrtno žrtev, ko je na koordinatorko civilne zaščite iz Praprotnega Eleno Lo Duca med preverjanjem požarišča padlo drevo.
Pripravila: Sanja Gornjec
