V koroški občini, prejemnici številnih nagrad in certifikatov na različnih področjih (zlato priznanje natečaja “Moja dežela – lepa in gostoljubna 2023”, certifikati mladim, starosti invalidom in otrokom prijazna občina, Slovenia Green, občina brez plastike ipd.), posebno pozornost namenjajo prav trajnostnemu razvoju, kjer igrajo ključno vlogo spoštovanje naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje lokalne ekonomije. Predanost konceptu trajnosti se izraža skozi številne projekte, denimo izgradnjo prvega biološkega bazena v Sloveniji, obnovo kulturnih znamenitosti ter razvoj trajnostne mobilnosti, ki omogoča obiskovalcem raziskovanje območja na okolju prijaznejši način.
Mag. Alan Bukovnik, župan: »V Radljah ob Dravi smo ponosni na našo sposobnost povezovanja turizma in lokalnega prebivalstva v skupno trajnostno zgodbo, ki temelji na spoštovanju narave, kulturne dediščine in skupnosti. Naš pristop k razvoju turizma presega običajne marketinške strategije za privabljanje obiskovalcev v občino, temveč se osredotoča tudi na ustvarjanje pogojev, kjer postane turizem gonilo pozitivnih sprememb v lokalnem okolju. Skozi aktivno vključevanje občanov v oblikovanje in izvajanje turističnih programov in produktov ter vzpostavljanje močnih povezav med lokalnimi ponudniki in obiskovalci ustvarjamo prostor, kjer lahko k edinstvenim in pristnim izkušnjam prispeva vsak občan ali občanka.«
Medovita skupnost
Urejenost (vsakega) kraja je odvisna od skupne odgovornosti prebivalcev, občinskih organov in drugih institucij, ki skrbijo za vzdrževanje in razvoj lokalnega okolja. V Radljah ob Dravi so dali skupnostnemu urejanju okolja prav posebno, naravovarstveno noto, saj postopoma spreminjajo urbane zelenice v medovite travnike, nujno potrebne za prehrano opraševalcev. V ta namen so označili 20.000 m2 medovitih travnikov, v katere postavljajo hotele za žuželke. Občina je najela tudi krajinskega arhitekta, ki je izrisal enovito cvetlično zasnovo za celotno mestno jedro. “Ta koncept širimo tudi po ulicah in vztrajno zasajujemo zelenice z medovitimi rastlinami,” pojasnjuje župan.
Vizija občine je, da vse neuporabljene občinske površine uredi v skladu s konceptom trajnostnega in sonaravnega bivanja. Že pred leti so tako v Radljah ob Dravi zastavili ambiciozen multidisciplinaren projekt s končnim ciljem pridelave jabolk na javnih površinah ter njihove predelave v izdelke. Obratuje tudi lokalna tržnica pod imenom “Naša Tržnica”, ki je namenjena povezovanju in promociji lokalnih ponudnikov, s čimer predstavlja tudi eno izmed osnov za celosten in dolgoročen razvoj turizma v Dravski dolini. Je pokazatelj tega, koliko imajo lokalni pridelovalci ter obrtniki ponuditi prebivalcem Dravske doline in njenim obiskovalcem. “Najpomembnejša prednost je seveda nakup sveže, lokalno pridelane hrane ter domačih izdelkov, ki ga lahko občani in turisti opravijo brez vmesnih posrednikov,” dodaja Bukovnik.
Trajnostna turistična infrastruktura
Ena večjih turističnih pridobitev občine, ki so jo vzljubili tako domačini kot obiskovalci od drugod, je Vodni park Radlje ob Dravi. Kopališče je še vedno prvi in edini biološki bazen v Sloveniji, kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi. “Za razliko od drugih bazenov in kopališč v kopalno vodo nikoli in pod nobenimi pogoji ne dodajamo kemikalij, ki bi pomagale očistiti vodo ter jo tako narediti “primernejšo” za kopanje,” je ponosen župan. V lanskem letu so okolico Vodnega parka nadgradili še z otvoritvijo Toplarja – kozolca, v katerem so nameščena stojala za brezstično izposojo električnih koles. Tam so opremili tudi postajališče za kolesarje ob Dravski kolesarski poti ter parkirišče za avtodome, v izgradnji pa je tudi Aktivarium motorični park, s katerim bodo obiskovalcem popestrili aktivno preživljanje prostega časa.
Leta 2023 so v Radljah obnovili tudi Modro zastavo, ki je bila vodnemu parku podeljena kot prvemu biološkemu bazenu v Sloveniji. Priznanje je formalni pokazatelj ekološke kakovosti in vzdržnosti turistične destinacije. Gregor Likar, direktor Javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino: “Naša trajnostna prizadevanja so bila prepoznana tudi na širši ravni. Poleg Modre zastave to potrjuje zlata nagrada za inovacijo na področju trajnosti, ki nam jo je podelila Koroška gospodarska zbornica. Vse to nas navdaja s ponosom, pa tudi s trdnim prepričanjem, da smo na pravi poti. Je močna spodbuda, da nadaljujemo s svojimi prizadevanji za oblikovanje destinacije, kjer se turizem harmonično prepleta z lokalnim življenjem in kjer k trajnejši prihodnosti prispeva vsaka dejavnost.”
Iz mesta na podeželje: zeleni utrip radeljskih gozdov
Element kulturne krajine, ki mu v Radljah v zadnjem času namenjajo posebno pozornost, je tudi gozd. V neposredni bližini Dvorca Radlje se je v oktobru 2022 odprl Dom gozdne kulture – mednarodni center za promocijo sonaravnega upravljanja z gozdom (DGK), katerega naloga je strokovno podpreti razvijanje različnih funkcij (edukativna, gospodarska, kulinarična, rekreacijska, turistična ipd.) gozda. Skozi bogate vsebine poskuša center obiskovalcem predstaviti njegovo večnamenskost.
Dom gozdne kulture je tudi središče ohranjanja in promocije gozdne dediščine ter povezovanja ljudi s tem pomembnim elementom narave. DGK v te namene izvaja različne programe in dejavnosti, ki so namenjeni obiskovalcem vseh starosti in ki poskušajo le-tem približati sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Gozd nas namreč uči (tudi) vzajemnosti in trajnega sožitja, na ozaveščenem posamezniku pa je, da z njim ravna spoštljivo.
Slovensko gozdarstvo je v letošnjem letu doseglo izjemno priznanje in potrditev z vpisom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Gre za celostno in (najbolj) zahtevno obliko upravljanja z gozdovi, ki zahteva poglobljeno specialistično vedenje o rastiščih in drevesnih vrstah, primernih zmeseh slednjih, vzgojnih oblikah gozda ter druga strokovna znanja.
Ni naključje, da je slavnostni dogodek, ki so ga ob vpisu v register pripravili 5. oktobra 2024, potekal ravno v Radljah ob Dravi ter v Pahernikovih gozdovih na Pohorju. Pobudo za vpis je namreč dala Občina Radlje ob Dravi, postopek je koordiniral Slovenski etnografski muzej, pisanje pobude in koordinacijo deležnikov pa je vodil Koroški pokrajinski muzej. Pri pripravi gradiv so sodelovali še Zavod za gozdove Slovenije, združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Slovenija ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete.
S celodnevnim dogodkom Zeleni utrip aktivirali tudi domače in tuje prostovoljce
Svojo zavezanost trajnostnemu upravljanju z gozdovi in drugo naravno dediščino v Radljah izkazujejo tudi z organizacijo namenskih dogodkov. Eden takšnih je bil Zeleni utrip, ki so ga ob robu slavnostnega vpisa letos izvedli prvič, postal pa naj bi tradicionalni dogodek, ki se bo vsako leto odvijal prvo soboto v oktobru. Letošnja izvedba je potekala v dveh delih. Udeleženci so se zbrali na Samčevi domačiji, kjer so imeli poleg terenskega ogleda med drugim moč pobliže spoznati sonaravni način ravnanja z gozdovi, ki ima v Pahernikovih gozdovih na Pohorju po zaslugi inž. Franja Pahernika več kot 120-letno tradicijo. Predstavili so jim tudi izjemne študijske krožke, ki potekajo na Zavodu za gozdove Slovenije pod okriljem Andragoškega centra Slovenije že več kot 20 let.
Drugi del srečanja je potekal v Marenberškem mladinskem hostlu. Spremljal ga je kratek uradni program, ki je bil zaradi vpisa sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v register nesnovne kulturne dediščine obarvan nekoliko slavnostno. Obiskovalcem je bila na ogled razstava o delu Mavricija Scheyerja, avtorja prve slovenske gozdarske knjige, predstavili pa so jim tudi zbornik o pionirju slovenskega gozdarstva, ki je nastal ob obeležitvi 155. obletnice izida njegove monografije.
Sodobno brigadirstvo: akcija pogozdovanja parka v Vuhredu
Pred mednarodnim srečanjem brigadirjev iz celotne bivše države, ki bo v Radljah ob Dravi potekalo med 11. in 13. oktobrom 2024, so le-ti v sodelovanju z radeljsko občino in Toyoto Slovenija, donatorico drevesnih sadik, izvedli tudi simbolično akcijo pogozdovanja parka v Vuhredu. Tudi ta je bila del dolgoročnejših prizadevanj občine za trajnostno aktivacijo Radelj, v okviru katerih je 5. oktobra 2024 potekal dogodek Zeleni utrip.
Mag. Alan Bukovnik: “Z Zelenim utripom smo Radeljčani dodatno podkrepiti sporočilo brigadirskega srečanja, ki je v solidarnosti ter skupni skrbi za dobrobit ljudi in okolja. V sodelovanju z Medobčinskim društvom brigadirjev Koroške in Toyoto Slovenija smo zato pripravili prostovoljsko akcijo pogozdovanja na Pahernikovem posestvu. Nanjo smo povabili občane in prijatelje od drugod, še zlasti pa mladino – brigadirje prihodnosti.”
Projekt drugega mednarodnega srečanja brigadirjev EX-YU bo sicer potekal v sklopu obeležitve dveh jubilejev: 10. obletnice delovanja Zveze brigadirjev Slovenije, krovnega nacionalnega brigadirskega združenja, ter 5. obletnice ustanovitve Medobčinskega društva brigadirjev Koroške. S srečanjem so obeležili tudi 75 let obstoja brigadirstva, ki živi dalje tudi v sodobnem kontekstu in ki nas opominja, da je moč kolektiva, pa tudi skupnosti, v njeni slogi ter da je integralni del trajnosti tudi solidarnost.
Vir: JZ ŠKTM Radlje ob Dravi
