Novo šolsko leto je pred vrati, a prinaša še veliko negotovosti o tem, kako se bo glede na epidemiološko situacijo izvajalo. Psihologinji Majda Jus Ašič in Helena Maher Resinovič sta ob tem poudarili pomen pogovora med starši in otroki, predhodne priprave na različne scenarije šolanja ter prilagodljivosti in podpore družine.
Mladi ob začetku šolskega leta vedno čutijo vznemirjenje zaradi novega začetka, je za STA povedala Jus Ašičeva. V primeru, da je ta začetek neznan in poln neodgovorjenih vprašanj, je negotovosti po njenih besedah lahko še več.
“Pomemben je odnos staršev do teh vprašanj, saj starši lahko svoje stiske in strahove prenašajo na otroke, zato se jih morajo zavedati in o njih spregovoriti,” je dejala. Pogovor pa pomaga tudi pri odpravi napetosti otrok, ki potrebujejo zagotovilo, da v težavah niso sami. “Nekateri mladi bodo veseli, če bodo lahko izobraževanje nadaljevali doma, drugi bodo nesrečni, ker si želijo družbe, pogovora, interakcije z učitelji, s sošolci, interesnih dejavnosti, druženja …,” je navedla psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami pri delu v šolstvu.
Po besedah Jus Ašičeve je pomembno, da šole učence in dijake obvestijo o tem, kako bo šolanje potekalo, da se bodo lahko pripravili in organizirali doma. “Zagotovo bo mogoče izpeljati kakšno od načrtovanih dejavnosti v živo, ob upoštevanju pravil, ki bodo takrat veljala,” je dodala. Podobno je ocenila tudi za individualno strokovno pomoč za vse, ki imajo odločbe in tako pomoč potrebujejo, saj jo je po njeni oceni mogoče načrtovati in izpeljati v majhnih skupinah ali “ena na ena”.
Starši prvošolcev naj v primeru šolanja na daljavo dan načrtujejo skupaj z otrokom
Za vse, ki v šolo šele vstopajo, Jus Ašičeva upa, da bodo svoje nove sošolce lahko spoznali v živo. V primeru, da se bodo učenci prvih razredov šolali na daljavo, pa je izpostavila pomen tega, da starši dan načrtujejo skupaj z otrokom in ga še pred začetkom šolskega leta opolnomočijo, da bo znal poskrbeti za svojo prehrano, da bo vedel, kaj lahko in česa ne sme delati v času, ko bo sam doma.
Začetek šolskega leta je stresen tudi za tiste, ki vstopajo v srednjo šolo, saj odhajajo na novo šolo, nekateri izven kraja bivanja, nekateri tudi v dijaški dom, med nove sošolce, učitelje, nova pravila in obveznosti.
“Tudi za srednješolce je pomembno, da se starši in dijaki pogovorijo, kako bo potekalo življenje doma, če bo pouk potekal od doma. Pomagalo jim bo, če skupaj poklepetajo o pravilih bontona in primerne komunikacije preko računalnika, elektronske pošte in drugih načinov komunikacije,” je dejala.
Dijake ob koncu šolskega leta skrbela slabše utrjena snov
Scenarij, po katerem bi bili vsi dijaki v šoli ves čas, se zdi malo verjeten, je ocenila svetovalna delavka in psihologinja Gimnazije Celje – Center Helena Maher Resinovič.
Po njenih besedah dijaki na njihovi šoli ob koncu preteklega šolskega leta niso izražali hudih strahov zaradi negotovosti. Številne pa je skrbela slabše utrjena snov z manj razlage in vpliv tega na njihovo delo v prihodnjem šolskem letu, ne glede na to, kako bo to potekalo.
Povedala je, da sta se svetovalni delavki z dijaki v redni svetovalni obravnavi preko videokonferenc srečevali tudi tedensko. Po njenih besedah je bilo dijakov, ki bi jim bilo težko ali tesnobno, manj kot tistih, ki so delo na daljavo dobro sprejeli in ob njem čutili tudi ugodje, da na primer ni bilo treba tako zgodaj vstati in so si delo lahko razdelili čez ves dan.
Ob anketiranju dijakov ob koncu šolskega leta so na šoli ugotovili tudi, da morajo okrepiti komunikacijo in poskrbeti, da ima razrednik stik s svojimi dijaki. “Izkazalo se je, da so se mnogi počutili nekako pozabljene s strani razrednikov, ki so se mogoče bolj ukvarjali s svojim poukom,” je dejala. Dodala je, da je bilo pri obojestranski komunikaciji več šumov, kot v živo.
“Toliko dijakom, kot sem dala telefonsko številko v tem času, je nisem prej v desetih letih,” je dejala. Zdelo se ji je pomembno, da se lahko nanjo obrnejo osebno. Dijaki tega kasneje niso množično izkoriščali, je pa morda po njenih besedah dalo občutek varnosti.
Na socialni delavki na šoli so se zaradi dijakov, ki živijo v težjih socialnih razmerah in niso imeli računalnikov s kamerami, obrnili tudi razredniki. “Za večino teh otrok je tudi šola priskrbela računalnike oziroma tablične računalnike, če so le povedali, kar tudi ni lahko,” je pojasnila Maher Resinovičeva. Nekaterim pa je probleme povzročala tudi odsotnost ali slabša moč signala.
“Vsi aktivi učiteljev so že pred poletnimi počitnicami dajali predloge, evalvirali tri mesece šolanja na daljavo, izmenjevali izkušnje …,” je dejala Maher Resinovičeva, ki tudi sama poučuje. Če bo vse delo potekalo na daljavo, si bodo na Gimnaziji Celje – Center prizadevali predvsem čim bolj poenotiti orodja s katerimi delajo.
Če pa bo polovica dela v šoli in polovica od doma, bodo učitelji snov poskušali razporediti tako, da bi čas v šoli čim bolj izkoristili za razlago, utrjevanje pa bi v večjem delu potekalo doma. V primeru ponovnega dela od doma si želijo tudi optimizacije učnih načrtov, “da bi se snov čim bolj osmislila in bi se izpostavilo bistveno”. Poudarila je, da je šolanje na daljavo zelo zahtevno ter da tudi navodila in usmeritve ministrstva prihajajo včasih z veliko zamudo, včasih z dvojnimi informacijami, včasih čisto neživljenjske.
Za pripravo na novo šolsko leto Jus Ašičeva svetuje pogovor med starši in učenci o vseh različicah izobraževanja, ki jih bodo morda uporabili v šoli. Staršem svetuje, naj ne pozabijo, da otroci in mladostniki potrebujejo gibanje, družbo, zabavo in sprostitev, ki jo je dobro vključiti v družinsko življenje ali “urnik” svojega otroka. Predvsem pa jim polaga na srce, da svojemu otroku ali mladostniku zaupajo in ga podprejo ter se v družini pogovorijo o tem, katere kompetence je pomembno razvijati, da bodo skupaj dobro prilagojeni na novosti in morebitne spremembe v novem šolskem letu.
Besedilo: Tadeja Kreč
