Kot je ob nedavnem obisku v Sloveniji povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, lahko Slovenija iz solidarnostnega sklada EU pričakuje 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov evrov že letos, 300 milijonov evrov pa prihodnje leto.
Izvedbo postopkov za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada je vlada zaupala ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Vlogo za pomoč je treba oddati v 12 tednih od nastanka škode, časa je torej samo še 11 tednov, je danes v izjavi za medije povedal Jevšek. “Časovnica je zelo napeta,” je dodal.
Vlogo za pomoč mora Slovenija v Bruselj poslati najpozneje do 27. oktobra in kot je zagotovil Jevšek, bo ta pripravljena temeljito in dobro, tako da pri odobritvi ne pričakuje težav. Pri pripravi dokumentacije bo ministrstvu pomagala Hrvaška, ki ima izkušnje s temi postopki po potresu v Petrinji decembra 2020.
Slovenija lahko torej prvih 100 milijonov evrov iz EU pričakuje že kmalu po vložitvi prošnje za pomoč, ob čemer je Jevšek povedal, da se bodo lahko sredstva iz solidarnostnega sklada porabila predvsem za odpravo škode na javni infrastrukturi, in sicer le za povrnitev v prvotno stanje.
Preostalih 300 milijonov evrov lahko pričakujemo prihodnje leto, porabiti pa jih bo treba v 18 mesecih, je še povedal Jevšek. Ker je zdaj že jasno, da so katastrofalne poplave v začetku avgusta povzročile za več milijard evrov škode, se medtem iščejo se še drugi viri.
Iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, katerega izvajanje se končuje s tem letom, bi denimo lahko v odpravo posledic škode po poplavah preusmerili okoli 50 milijonov evrov, ki najverjetneje do konca leta ne bodo porabljena. Jevšek je napovedal tudi pripravo sprememb programa porabe sredstev iz tekočega obdobja 2021-2027, o čemer se bo v kratkem pogovarjal s predstavniki Evropske komisije. Pri tem bodo, kot je dejal, “šli po posameznih projektih in iskali rešitve za tiste projekte, ki jih je voda praktično odplaknila, a še niso niti zaključili”.
Omenil je tudi nekaj manj kot 500 milijonov evrov, ki so v okviru večletnega proračuna EU 2021-2027 zagotovljeni v dogovoru za razvoj regij. “A s tem še ne bi hitel, saj se mi ne zdi dobra poteza, da ustavimo celo državo,” je dejal.
Spomnil pa je, da ima Slovenija v okviru sklada za okrevanje EU po koronski krizi na voljo še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev pod ugodnimi pogoji, katerih najem ni predvidela v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. To sicer ne sodi pod okrilje ministrstva za kohezijo in regionalni razvoja, a kot je dejal Jevšek, se bodo na seji vlade prihodnji teden pogovarjali o tem, kako bi lahko tudi del tega denarja porabili za odpravo posledic poplav. Za potrebne spremembe, ki bi črpanje vsaj dela teh posojil omogočile, je sicer časa le še do konca avgusta.
