V soboto, 20. oktobra, se je naše društvo, Društvo podeželske mladine Mežiška dolina, podalo na pot, ki nas je najprej peljala v Lovrenc na Pohorju, nato pa v, s soncem obsijan, Lenart v Slovenskih goricah.
Ob 8. uri nas je voznik avtobusa (Prevozništvo Topler) odložil pred Tovarno kos in srpov v Lovrencu. Vodja proizvodnje in lastnik tovarne sta nas vodila skozi proizvodnjo, v katerih so delavci že pridno kovali orodje. Videli smo lahko vse stopnje izdelave, od začetne kovinske palice, do končnega produkta – kose, drogov, sekir, motik, lopat, gozdarskega orodja … Ker pa smo 12. avgusta 2018 na dogodku DPM Škofja Loka – podiranju rekorda v ročni košnji v Cerknem, poleg društva Kranjske in Tržiške podeželske mladine, sodelovali z najštevilčnejšo udeležbo, smo v nagradni igri Zveze slovenske podeželske mladine sponzorsko prejeli novo društveno koso Tovarne kos in srpov, ki nam ne bo le dobro služila na tekmovanjih, pač pa je tudi motivacija za člane, da lahko delo v društvu prinese tudi nagrade. Podjetje je tudi mladim kmetom prijazno, nudijo namreč popust v spletni trgovini na katerikoli izdelek.
Opremljeni z novim orodjem smo se odpeljali proti drugi postojanki, na kmetijo Kramberger-Šteinbauer, kjer živijo 4 generacije. Ukvarjajo se z govedorejo, pred nekaj leti so se iz reje krav molznic preusmerili v rejo krav dojilj, registrirano imajo dopolnilno dejavnost – predelavo, klanje in prodajo mesa in mesnih izdelkov, poleg tega pa tudi s peko kruha in peciva. Ogledali smo si nov hlev, živali se čez leto pasejo na sedemindvajsetih hektarjih travnikov, zimo pa preživijo v odprtem hlevu, na globokem nastilju. Gospodinja nam je pripravila degustacijo – odličen domač kruh z maslom in domačim govejim mesom ter domačo salamo in motovilcem smo poplaknili s kapljico domačega vina iz lastnega vinograda ter gibanico iz krušne peči.
Le dobrih deset minut vožnje smo potrebovali do naslednje kmetije Kraner. Tam nas je mladi prevzemnik popeljal po novo opremljenem hlevu, v katerem je okoli 70 glav molznic, kar je tudi glavna dejavnost kmetije. V ločenem delu hleva je še okoli 130 dojilj in telet, skupno okoli 200 glav goveda. Pokazal nam je robota za molžo krav in povedal, da je bila to najboljša investicija, poleg tega pa je zgradil sušilnico za seno in koruzo ter kupil dva nova traktorja, mešalno krmilni stroj … v zimskem času pa poleg vsega dela na kmetiji, ki mu ga vsi stroji olajšajo, tudi pluži in posipa ceste.
Že ta kmetija je bila v velikih razsežnostih, skoraj neprimerljivih z našimi koroškimi »grunti«, toda še vedno nismo videli našega zadnjega ogleda, farme Žipo (živinoreja in poljedelstvo) Lenart d.o.o. Zametki podjetja segajo v leto 1945, ko je delovala kmetijska organizacija, nato so se zadruge združile v eno zadrugo, iz dela dejavnosti pa se je ustanovil Agrokombinat Lenart. Od leta 2015 je Žipo Lenart v lasti družinskega podjetja KGZ Krajnc d.o.o., na dveh lokacijah zajema okoli 800 hektarov obdelovalnih površin in gozdov na relaciji dvajsetih kilometrov, kjer je v sezoni siliranja in žetve zaposlenih okoli 45 delavcev. Prav tako se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, saj opravljajo progeni test za lisasto pasmo, sodelujejo pa tudi s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Ogled hlevov s 1200 pitanci, sušilno-skladiščnih obratov, sončnih elektrarn rezane slame, strojev in 15 traktorjev znamke John Deere ter Claas nas je pustil brez besed, zagotovo pa si bomo zapomnili besede lastnika, da se ne smemo ustrašiti birokracije, pač pa slediti željam in kmetovati še naprej.
Polni novih vtisov, spoznanj in ogledov dobrih praks, ki jih nam je ekskurzija ponudila, smo se ustavili še na turistični kmetiji Pri Alenki na odlični večerji in degustaciji vina ter se ob zvokih harmonike družili skupaj z društvom Kranjske in Tržiške podeželske mladine in predsednikom ZSPM Rokom Damijanom. Tovrsten dogodek bo postal stalnica v našem društvu, dobro je namreč videti, kako »avžvajo« drugje po Sloveniji.
Tekst: Ana Krajnc, predsednica DPM Mežiška dolina
