“Absolutno razumemo skrbi županov in tudi izvajalcev, ki so občinam izstavili fakture, saj morajo poravnati DDV, imajo stroške plač, imajo prispevke in vse ostale zadeve, ki jih morajo plačati. In ti zneski so res enormni, presegajo večkratno proračune posameznih občin,” je dejal Behin.
Pojasnil je, da so lahko na upravi zahtevke občin začeli zbirati šele po odobritvi sredstev na vladi. Ta je 21. septembra Upravi RS za zaščito in reševanje iz splošne proračunske rezerve zagotovila 95 milijonov evrov za povračilo intervencijskih stroškov 138 občinam. Prvi zahtevki občin za avgustovske poplave so do uprave prišli šele ta teden, je pojasnil Behin in dodal, da imajo trenutno na upravi evidentirane zahtevke okoli 30 različnih občin.
Zahtevek Občine Prevalje so prejeli v torek in ga tudi že obdelali, kasneje so prejeli tudi zahtevke občin Črna na Koroškem, Ribnica na Pohorju in Podvelka.
Občina Prevalje lahko po besedah Behina na svojem računu sredstva v višini 5,5 milijona evrov pričakuje v torek prihodnji teden. V nadaljevanju bodo sredstva prejele tudi ostale občine, ki so oz. bodo poslale zahtevke. Za prevaljsko občino je povedal še, da so v prvem zahtevku priznali tudi stroške nakupa cevi za celotni vodovod in vsa gradbena dela, ki so bila narejena na vodovodu v skladu z računi v mesecu avgustu.
Na upravi oz. njenih izpostavah si po Behinovih besedah prizadevajo za čimprejšnjo obravnavo zahtevkov, se pa tudi sami, tako kot občine, pri tem administrativnem delu soočajo s kadrovskim primanjkljajem.
Ker ob zahtevkih – občina jih lahko da več – pričakuje ogromno število računov, ki jih je treba natančno pogledati, je uprava občine zaprosila, da najprej posredujejo največje račune. Prioriteta so avgustovski računi, ki so bili dostavljeni na občine v septembru, ostale bodo pregledali kasneje.
“Zneski po občinah so zelo različni, seveda so najbolj zainteresirane občine z ekstremno velikimi zneski, in tukaj prednjačijo koroške občine,” je dejal Behin. Na upravi sicer prejemajo tudi zahtevke za neurja v juliju. Med drugim je Občina Dravograd po Behinovih pojasnilih za neurja med 26. julijem in 3. avgustom dala nalog za plačilo šele ta teden, 4. oktobra.
Glede navedb nekaterih koroških županov, da naj se dela v septembru ne bi več štela med intervencijske stroške po avgustovski ujmi, pa je Behin dejal, da niso nikoli rekli, da jih občinam ne bodo priznali, ampak da jih v prvi fazi ne bodo dali v prvi zahtevek, ker morajo najprej poravnati avgustovske fakture.
Pojasnil je tudi, da je meja med intervencijskimi in sanacijskimi deli različna od primera do primera. “V osnovi je vedno šlo za to, da je konec intervencije, ko je konec državnega načrta. In od takrat dalje je sanacija. Ni pa to vedno nujno,” je dejal. Po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je intervencija zagotovitev najosnovnejših pogojev, kar lahko pomeni tudi peš dostop, je pojasnil.
Ob tem pa je zagotovil, da bodo občine zagotovo dobile poravnana sredstva za septembrska dela na cestah, komunalni infrastrukturi, zavarovanju brežin in podobno. “Ali jih bodo dobile in uveljavljale skozi intervencijska sredstva uprave ali skozi sanacijska sredstva ministrstva za naravne vire in prostor, je odvisno od tega, za kakšno konkretno naložbo gre,” je dodal.
Medtem ko uprava obravnava zahtevke za izplačilo intervencijskih stroškov, pa sanacija spada pod okrilje ministrstva za naravne vire in prostor in po Behinovih podatkih bodo tudi iz sanacijskega naslova prva izplačila na podlagi podpisanih pogodb lahko izvedena razmeroma kmalu. V vsakem primeru pa bo država, kot je dejal Behin, občinam pokrila 100 odstotkov upravičenih stroškov.
