V Križu pri Trstu je bil 3. decembra 2018 objavljen že deveti razpis za priznanja nagrade Naša Slovenija 2018 za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine v letu 2018. Na razpis se je bilo mogoče prijaviti do 8. februarja 2019, zaradi praznika pa so ga nato podaljšali do 12. 2. 2019. Prijave so lahko oddali v elektronski obliki ali po pošti, vsebovale pa so največ dve tipkani strani A4, do pet fotografij, poslali pa so lahko tudi audio/video posnetke na CD-ju ali USB ključu. Doslej je priznanja prejelo devetdeset prejemnikov iz Slovenije in zamejstva, na razpise pa je bilo prijavljenih več kot tristo nominacij.
Na naslov gibanja Kultura-Natura Slovenija je prispelo 18 prijav, največ so jih prejeli v kategorijo zasluge posameznikov ali organizacij, med katerimi so bile tudi prijave za uspešno in zgledno delo občin, javnih zavodov in raziskovalno delo profesionalcev, ki imajo za svoje delo drugačne možnosti, nekaj pa je bilo predlogov strokovnih oz. stanovskih priznanj ali nagrad. Vse nenagrajene nominacije bodo ob deseti obletnici priznanj Naša Slovenija leta 2020 zapisane v publikaciji, ki bo izšla ob jubileju.
Odbor za podelitev priznanj pod vodstvom predsednice Herte Maurer-Lausegger se je sestal 15. 2. 2019 v avstrijskem Pliberku in izbral prejemnike priznanj za izjemno delo in prizadevanja pri ohranjanju slovenske kulturne in naravne dediščine. Izbor je potekal v štirih kategorijah:
1. kategorija: OHRANJANJE DEDIŠČINE
– izjemni dosežki na področju ohranjanja, obnavljanja in izboljševanja dediščine/krajine na naslednjih področjih:
– posamične zgradbe ali naselja na podeželju ali v mestu
– industrijski in gradbeni objekti in območja, tehniška dediščina
– kulturna krajina: zgodovinski parki in vrtovi, večja območja oblikovane narave ali območja kulturnega, okoljskega in/ali kmetijskega pomena
– umetniška dela in (etnološki) predmeti in zbirke, ki imajo umetniški oz. zgodovinski pomen
2. kategorija: RAZISKOVANJE IN UVELJAVALJANJE DEDIŠČINE
– izjemne raziskave, razstave in predstavitve, ki so pomembne za vrednotenje, uveljavljanje in ohranjanje kulturne dediščine/krajine v Sloveniji
3. kategorija: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ali ORGANIZACIJ
– zaslužni posamezniki ali organizacije, ki že dlje časa delujejo na področju ohranjanja, varovanja, uveljavljanja in izboljševanja kulturne dediščine/krajine ter pri tem dosegajo izjemne dosežke v svetovnem merilu
– družbeno odgovorni, vseslovensko naravni uspešni podjetniki, podjetja, gospodarske organizacije – donatorji, ki podpirajo, spodbujajo ali celo sami vodijo širše, lokalno pomembne ali lastne dediščinske projekte
4. kategorija: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE
– izjemni dosežki na področju izobraževanj, usposabljanja in ozaveščanja na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine/kraje
Priznanja so podeljevali po kriterijih odličnosti izvedenega posega in predhodnih raziskav; spoštovanja kulturnih, krajinskih in socialnih vrednot okolja; verodostojnost in celovitost; trajnost; prepričljivo izobraževalno delo; družbena odgovornost projektov; ustrezna utemeljitev in predstavitev.
Podelili so enajst priznanj Naša Slovenija 2018.
NAGRAJENCI
1. KATEGORIJA: OHRANJANJE DEDIŠČINE
NACETOVA HIŠA, ga. Natalija Polenec – Škofja Loka (predlagatelj: Razvojna agencija SORA d.o.o., Škofja Loka)
CENTER ZA OPRAVLJANJE Z DEDIŠČINO ŽIVEGA SREBRA, IDRIJA (predlagatelj: Muzejsko društvo Idrija)
2. KATEGORIJA: RAZISKOVANJE IN UVELJAVLJANJE DEDIŠČINE
MUZEJ JASLIC BREZJE (predlagatelj: ROMAR d.o.o., Brezje)
POMNIK MIRU CELJE, Miren (predlagatelj: Turizem Miren, Kostanjevica)
ZAVOD ZA OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE NESSELTAL KOPRIVNIK (predlagatelj: Zveza kočevarskih organizacij, predsednik Andrej Černe)
3. KATEGORIJA: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ALI ORGANIZACIJ
VLADIMIR SILIČ, Bled (predlagatelj: Janez Fajfar, župan občine Bled)
DRAGICA SOSIČ, skrbnica Kosovelove domačije v Tomaju (predlagatelji: skupina kulturnih delavcev)
ZDRAVKO LIKAR, Kobarid (predlagatelj: Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid)
FRANC KATTNIG (predlagatelj: Krščanska kulturna zveza Celovec)
4. KATEGORIJA: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE
DELOVNA SKUPNOST GEOPARK KARAVANKE (predlagatelj: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec)
K&K CENTER, Šentjanž (predlagatelj: Slovenska posvetna zveza Celovec)
Priznanja je prispeval akademski slikar Andrej Jemec.
Vsem prejemnikom iskreno čestitamo.
Podelitev priznanj bo v Križu pri Trstu v soboto, 6. aprila 2019 ob 11. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka. Gostitelj prireditve bo KD Ribniški muzej tržaškega primorja Križ pri Trstu. Častni pokrovitelj podelitve priznanj bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, g. Peter Jožef Česnik.
GEOPARK KARAVANKE
Geopark je določeno območje z izjemno geološko dediščino in trajnostno razvojno strategijo, ki jo podpira evropski program za spodbujanje razvoja. Geopark mora imeti dovolj veliko površino in imeti jasno opredeljene meje. Geopark Karavanke je marca 2013 postal del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov pod okriljem organizacije Unesco, novembra 2015 pa je pridobil naslov Karavanke UNESCO globalni Geopark.
Geopark Karavanke se ponaša z edinstvenimi minerali, ki jih ni mogoče najti drugod po svetu: rjavi dravit, beli kalcit, wulfenit, srebrni galenit, sfalerit, v njem pa najdemo tudi živo srebro. V Geoparku Karavanke je registriranih 48 geoloških znamenitosti, 14 jih je opremljenih z informacijskimi ali interpretacijskimi tablami. Mednje spadajo tudi Leše, kjer je nahajališče premoga, Rimski vrelec v Kotljah, kjer je izvir mineralne vode, Rudnik Helena, kjer je nahajališče wulfenita, Rudnik Mežica, Topla, kjer je nahajališče fosilnih polžev in naravni most na Olševi.
Naravne znamenitosti
Med Obirjem, Olševo in Uršljo goro ter med Smrekovcem in Košenjakom je izjemna rastlinska in živalska raznovrstnost. Ta območja so na Koroškem Peca, Matjaževa jama, Najevska lipa na Ludranskem vrhu, Dravograjsko jezero, Uršlja gora, Dolga brda – močvirna dolina, Žerjav in Krajinski park Topla.
Kulturne znamenitosti
Najpomembnejši objekti kulturne dediščine so med drugim tudi na Koroškem: arheološko najdišče Javornik, Grad in Koroški pokrajinski muzej na Ravnah na Koroškem, Rudnik Mežica, Povhov mlin na Dolgi Brdi, Prežihova bajta na Preškem vrhu, Cerkev sv. Ane in sv. Bolfenka, cerkvi dvojčici na Lešah in cerkev sv. Uršule na Uršlji gori.
Vir: www.kultura-natura.si
