V Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Radlje ob Dravi o vzpostavitvi poklicnega jedra razmišljajo že vrsto let, v zadnjem obdobju pa so se priprav lotili tako, da so opravili interno analizo stanja in spisali elaborat o ustanovitvi poklicnega jedra, ki ga je občinski svet Občine Radlje ob Dravi potrdil na seji v ponedeljek.
Analiza stanja razpoložljivosti prostovoljnih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času je med drugim pokazala, da je od 40 operativnih gasilcev, ki lahko sodelujejo na različnih intervencijah, le 12 takšnih, ki so zaposleni v podjetjih na območju Radelj ob Dravi. Od teh pa lahko le trije ob pozivu v dopoldanskem času zapustijo delovna mesta, je za STA pojasnil predsednik PGD Radlje ob Dravi Primož Ternik.
Poleg tega je analiza pokazala še, da nekaj operativnih gasilcev dela čez mejo v Avstriji ter da ima kar nekaj gasilcev registrirane popoldanske dejavnosti. Vse to vpliva na njihovo razpoložljivost, ker je ta manjša, je PGD opustil tudi nekatere pridobitne dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja.
Kot najbolj optimalna in zakonsko izvedljiva rešitev se je izkazala vzpostavitev poklicnega jedra znotraj PGD. Odločitev v teoriji pomeni, da lahko trije zaposleni gasilci skupaj s še tremi razpoložljivimi operativnimi prostovoljnimi gasilci v dopoldanskem času že samostojno posredujejo tudi pri malo resnejših oz. zahtevnejših intervencijah. Hkrati bo lahko poklicno jedro ponovno vzpostavilo oz. širilo tudi nabor storitev pridobitne dejavnosti.
Ternik prednost delovanja poklicnega jedra vidi tudi pri izvajanju nalog širšega pomena, za katere je enota PGD Radlje ob Dravi pooblaščena že zdaj, prav tako ob delovanju poklicnega jedra ne bo potrebno aktivirati prostovoljnih gasilcev v primerih, ko jih pokličejo na odpiranje vrat ali na pomoč ob aktivirani nujni helikopterski pomoči.
Sredstva za delovanje poklicnega jedra, začetno opremo in šolanje bo zagotovil proračun radeljske občine, kasneje pa je predvideno, da bo poklicno jedro del sredstev za delovanje zagotovilo samo iz pridobitne dejavnosti, je še povedal Ternik. Ocenjuje, do bo takšno vzpostavljanje poklicnih jeder trend v prihodnosti povsod tam, kjer jih še nimajo.
Pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS) večjih pomislekov glede delovanja poklicnih jeder pri prostovoljnih društvih ne vidijo. Tudi sami ugotavljajo, da društva vse težje zagotavljajo potreben kader za tako številčne in zahteve intervencije samo s prostovoljci, še posebej v dopoldanskem času.
“GZS v občinah, kjer imajo veliko intervencij, podpira tako obliko delovanja,” je za STA pisno sporočil poveljnik GZS Franci Petek. Ocenil je tudi, da ustanavljanje poklicnih jeder bistveno ne vpliva na delo prostovoljnih gasilcev, da pa si oblikovanje poklicnih jeder lahko privoščijo le velike in bogate občine. Ocenjuje, da je to povezano z velikimi stroški, “ki lahko ogrozijo osnovni pomen prostovoljnih društev”.
Dolgoročne prednosti vzpostavitve poklicnega gasilskega jedra v Radljah vidi tudi župan Alan Bukovnik. Tudi sam je za STA izpostavil že navedene razloge za vzpostavitev in poudaril, da bo potrjena rešitev na dolgi rok omogočala izvajanje gasilske službe tako, “kot si jo občanke in občani želijo in zaslužijo”.
V elaboratu o ustanovitvi poklicnega jedra pri PGD Radlje ob Dravi so začetni stroški za vzpostavitev jedra ocenjeni na 105.000 evrov. V jeseni bodo z razpisom iskali kandidate, ki bodo delom začeli 1. januarja 2024, delali pa bodo predvidoma od 7. do 15. ure.
