Koroški pokrajinski muzej se sicer s prehransko dediščino regije ukvarja že dolgo. Pod okriljem muzeja je med drugim več s prehrano povezanih okolij, kot so črna kuhinja na Prežihovi bajti, kuhinja v župnišču v Libeličah, Vrhnjakova dimnica, kuhinja z vrtom, ki je na ogled v Tomaški vasi, s prehrano pa so povezani tudi predmeti iz Sokličeve etnološke zbirke v Slovenj Gradcu.
Vse te prostore bo muzej letos v okviru projekta Koroška košta dodatno izpostavil in povezal, medtem ko bo osrednja aktivnost projekta postavitev razstave o prehrani na Koroškem v prostorih muzeja na Ravnah na Koroškem. Osrednja vsebina razstave bodo koroške jedi, kultura prehranjevanja, postopki priprave, obredna hrana in podobno.
Na razstavi bodo s fotografijami, opisi in recepti predstavili koroške jedi, predstavljeni bodo predmeti, povezani s hrano, in drugo. Ob tem si želijo, da bi lahko razstavo za kratek čas dopolnili tudi s pripravo jedi, ki bi jih tudi skuhane predstavili in ponudili obiskovalcem, a je vse odvisno od letošnjih epidemioloških razmer, je pred časom za STA pojasnila vodja projekta Koroška košta, etnologinja Brigita Rajšter.
Posebno mesto na razstavi bo dobil koroški rženi kruh, katerega posebnost je, da gospodinje vedno ohranijo del testa, ki je osnova za krušno testo pri naslednji peki. Kot je dejala raziskovalka, si želijo dobiti tudi pravo recepturo koroškega rženega kruha skupaj s postopkom priprave, kar bi nato registrirali kot nesnovno kulturno dediščino. “To je naš cilj,” je poudarila Brigita Rajšter.
Ena od aktivnosti projekta je tudi iskanje mojstrove koroške košte. Med njimi je že 90-letna vaška kuharica Ana Novak, po domače Štefanova Ančka iz Libelič, ki je 50 let kuhala na vsaki vaški prireditvi, poroki, sedmini. Mojstra sta tudi Peter Račel, ki je specialist za mošt in Marjeta Ročnik, ki peče domači kruh.
Pri kmetici leta 2019 Marjeti Ročnik na Belšaku pa so v ponedeljek, 12. aprila, za Koroško košto že izvedli fotografiranje peke koroškega rženega kruha pripravljenega z domačim kvasom, na tradicionalni način. Torej z ročnim mesenjem testa v koduji, blagoslovom testa, oblikovanjem hlebov na ajdovo zrno, pripravo krušne peči in peko v njej.
Ob tem so zapisali celotni postopek in tudi vse domače izraze. “Marjeti Ročnik se za njeno pripravljenost, da podeli svoje znanje in vedenje o postopkih priprave rženega kruha za muzejsko dokumentacijo, iskreno zahvaljujemo. Fotografski del je opravil mojster fotografije Tomo Jeseničnik,” so po obisku zapisali na Facebook strani Koroškega pokrajinskega muzeja. Mojstri bodo namreč dobili svoje mesto tudi na razstavi in katalogu.
Vir: KPM, STA
