Delo v gozdu je zahtevno in naporno, zato se ga je treba lotiti premišljeno, saj nesreča nikoli ne počiva, so ob tem za STA poudarili pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
V letu 2023 se je v gozdovih zgodilo 48 nezgod pri delu, od katerih jih je bilo 16 smrtnih, 25 se jih je končalo s težjimi in sedem z lažjimi poškodbami. “To so podatki iz Dnevnih informativnih biltenov Centra za obveščanje RS, sredstev javnega obveščanja in drugih virov. Prav lažjih poškodb je bilo zagotovo še več, a jih večina verjetno ni zabeleženih,” so navedli pri ZGS.
V letu 2024 se je po tako zbranih podatkih pri delu v gozdovih medtem zgodilo 33 nezgod, od katerih so bile štiri smrtne. To je najmanj od leta 2011, kažejo podatki ZGS.
Od leta 2011 dalje je bilo največ smrtnih nesreč pri delu v gozdovih v letih 2011 in 2014, ko se je zgodilo po 18 smrtnih nesreč na leto, sledita leto 2023 s 16 smrtnimi nesrečami in leto 2013 s 15 smrtnimi nesrečami.
Razlogi za nesreče so različni, dosedanje izkušnje in analize nesreč pa so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav in slabe psihofizične pripravljenosti ter zmanjšane koncentracije, navajajo na ZGS.
Večina nezgod se pripeti pri sečnji gozdnega drevja, kjer sta na najbolj kritični fazi dela izdelava zaseka in podžagovanje, saj odločilno vplivata na način in smer podiranja drevesa. Dokaj pogoste so tudi nezgode pri sproščanju obviselih dreves.
ZGS že od leta 1995 organizira različne aktivnosti, namenjene osveščanju in usposabljanju lastnikov gozdov za varno delo v gozdu. Posebej pomembno je praktično usposabljanje lastnikov gozdov na terenskih delavnicah, ki jih vodijo posebej za to usposobljeni inštruktorji varnega dela v gozdu.
Zavod je pred dvema letoma dodatno usposobil še 11 novih inštruktorjev z namenom intenziviranja usposabljanja lastnikov gozdov za varno delo. Skupaj tako na ZGS trenutno deluje 25 inštruktorjev, ki poleg lastnikov gozdov vsako leto usposabljajo tudi člane prostovoljnih gasilskih društev in delavce občinskih komunalnih podjetij.
ZGS organizira tudi predstavitve varnega dela na večjih sejmih in prireditvah, prav tako že 24 let organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, na katerem posamezniki “dokazujejo izvrstno usposobljenost in so pomembni ambasadorji varnega dela z motorno žago tudi v širši zainteresirani javnosti”. Pred leti je potekala tudi kampanja, s katero je ZGS želel povečati uporabo varovalne opreme za delo v gozdu. “Menimo, da smo bili pri tem zelo uspešni, saj se je uporaba varovalne opreme za delo v gozdu enormno povečala,” so ocenili pri ZGS.
Tako danes v gozdu zelo redko srečamo delavca, ki pri sečnji ne bi uporabljal zaščitne čelade, protivreznih hlač, primerne obutve in rokavic. S tem se je bistveno zmanjšalo število nesreč z vrezninami, še vedno pa se zgodi preveč nesreč zaradi udarcev in padcev debel ali vej na delavca, so še navedli pri ZGS. Ta bo tudi letos nadaljeval z usposabljanji za varno delo v gozdovih.
Vir: STA
