Teden dni po tistem, ko je nekdanjo državno sekretarko DZ imenoval za ministrico za zdravje, je Valentina Prevolnik Rupel na vprašanje, kaj je zdaj drugače, v intervjuju za STA priznala, da so bili že prvi dnevi zahtevni. Lažje bo, ko se bosta v ekipi državnih sekretarjev Marjanu Pintarju v prihodnjih dneh pridružila še Eva Vodnik in Denis Kordež, je povedala.
Njeni ekipi se bo zagotovo pridružil tudi nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič – sama je bila v času njegovega ministrovanja svetovalka v njegovem kabinetu -, ni pa še povsem jasno, v kakšni vlogi. Dogovori z drugimi morebitnimi svetovalci še niso končani, so pa v zadnjem tednu določili področja, “ki jih je treba v kabinetu dodatno okrepiti”. Gre za področja, ki vplivajo na ključne prioritete njenega mandata – dostopnost, kakovost, vzdržno financiranje in košarico pravic, vključno s pripravo splošnega dogovora, odnose z zdravstvenimi izvajalci in področjem zdravil.
Ključne prioritete so na ministrstvu določili v usmeritvah zdravstvene politike za prihodnji dve leti, ki so jih posredovali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s pričakovanjem, da jih bo ta vključil v predlog splošnega dogovora za prihodnje leto.
A medtem ko na ZZZS ocenjujejo, da so pričakovanja ministrstva izpolnili, Prevolnik Rupel pravi, da temu ni tako. “Ugotovili smo, da vse smernice niso bile vključene v splošni dogovor,” je pojasnila in dodala, da so zavod zato prosili, da v predlog vključi še preostale. Bolj natančna ni bila, a je dala vedeti, da bi si želela, da bo ZZZS usmeritvam sledil v celoti. “Vse, kar smo vključili v usmeritve, je pomembno, torej ne gre zgolj za nomotehnične malenkosti,” je pristavila.
Za nekatere ukrepe, ki jih pripravljajo na ministrstvu, prenova zakonodaje namreč ni potrebna, pač pa jih želijo uvesti skozi splošni dogovor. Med takimi ukrepi je naštela učne ambulante, v katerih bi specializanti družinske medicine lahko ob podpori zdravstvenih delavcev in pod mentorstvom opredeljevali paciente. Z zdravniško zbornico pa se pogovarjajo tudi o možnosti, da bi specializanti z drugih področij, denimo internistike, med kroženjem delali tudi v družinskih ambulantah.
Zavod ima sicer čas za pripravo predloga splošnega dogovora in uskladitev z izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži do konca novembra, sicer bodo skladno z zakonodajo na ministrstvu morali sprejeti uredbo. Ob tem pa napoveduje, da bodo za v prihodnje razmislili, ali je tak način priprave smiseln, saj je za morebitno pripravo uredbe na voljo zelo malo časa.
Eden izmed prvih zakonov, ki ga bo ministrstvo pripravilo po njenem prevzemu vodenja zdravstvenega resorja, bo sicer zakon o organizaciji in upravljanju ZZZS, s katerim “želijo zavodu omogočiti bolj fleksibilno in aktivnejše kupovanje zdravstvenih storitev”. “Gre za to, da kupujejo tiste storitve, ki jih državljani potrebujejo, po maksimalni možni kakovosti, po najboljši ceni, ki je mogoča,” je pojasnila. Če se potrebe državljanov spremenijo, se mora spremeniti tudi nakup storitev, je bila jasna.
Na vprašanje, ali ZZZS po njeni oceni dela dobro, pa je po nekaj premisleka odgovorila, da “je upravljanje zavoda zelo kompleksna stvar, kar ena oseba težko vodi”. Zato želijo z novim zakonom priti do “učinkovitejšega načina upravljanja zavoda, ki upravlja z ogromno količino denarja”.
Izmed napovedanih zakonodajnih sprememb je Prevolnik Rupel izpostavila tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil večjo transparentnost in povezovanje podatkov, brez česar bodo težko sprejemali dobre ukrepe. Zagotovila je, da je predlog zakona, ki je v prvem poskusu v DZ z zavrnitvijo podpore v koaliciji neslavno končal zakonodajni postopek, v veliki meri že pripravljen in ga nameravajo čim prej znova vložiti v obravnavo.
Pripravljajo tudi interventni zakon, ki bo posegel v več področij, a z manjšimi spremembami. Zakon bo med drugim ohranil oziroma podaljšal veljavnost nekaterim po oceni ministrice dobrim rešitvam iz interventnih zakonov, pripravljenih pod prejšnjim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom, denimo nagrajevanje družinskih ambulant z večjim številom glavarinskih količnikov.
Se pa ne strinja s sicer odmevnim ukrepom plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji, ko je bilo lahko dodatno delo zaposlenih plačano tudi po neobdavčenih podjemnih pogodbah. Namesto tega napoveduje kompleksnejši ukrep, ki ga bodo prenesli v splošni dogovor.
Analiza učinkovitosti ukrepa je namreč pokazala, da je bil uspešen pri posegih, ki so zaključni, denimo pri operaciji krčnih žil, kjer so se čakalne dobe skrajšale. Pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, denimo pri prvih kardioloških pregledih, pa se je s plačevanjem po realizaciji število nedopustno dolgo čakajočih zelo povečalo. Zato na tem področju napoveduje bolj usmerjene ukrepe.
Sicer pa na ministrstvu pripravljajo tudi izhodišča za prenovo treh sistemskih zakonov v zdravstvu – zakona o zdravniški službi, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti.
Ob tem bodo na ministrstvu pregledali dovoljenja zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah za delo izven njih ter podeljene koncesije. “Skozi leta so se oblikovale različne prakse, ki jih je treba pregledati. Ne želim pa ukrepa, ki bi radikalno razmejil javno in zasebno zdravstvo, pri tem pa zmanjšal dostopnost do zdravstvenih storitev,” je zagotovila ministrica.
Tako bodo preverili, kaj posamezne možnosti dela pomenijo za produktivnost in za učinkovitost, medtem ko bodo kakovost težko izmerili, saj “se ta slovenskem zdravstvu žal še ne meri”. Zato je dodala, da je delovna skupina na ministrstvu že pripravila izhodišča za nov zakon o kakovosti.
Veliko prahu je v minulih dneh sprožila ugotovitev skupščine ZZZS, da bo zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena blagajna prihodnje leto predvidoma beležila 140 milijonov evrov primanjkljaja. Prevolnik Rupel si sicer želi čim prejšnje prevetritve košarice pravic, “idealno bi bilo do konca letošnjega leta”, a glede na to, da bo omenjeni primanjkljaj v prihodnjem letu v skladu z zakonodajo kril proračun, imajo za to “vsekakor čas do konca leta 2024”, je dodala.
Proračun lahko dodatno obremenijo zahteve sindikatov. Bliža se namreč 1. januar 2024, ko mora biti skladno s sporazumom vlade z zdravniškim sindikatom Fides oblikovan plačni steber za zdravstvo, sicer se je vlada obvezala k ločenim pogajanjem z zdravniki. Kljub dejstvu, da je ministrstvo za javno upravo po odstopu Sanje Ajanović Hovnik ostalo brez ministrice, Prevolnik Rupel pravi, da “pogajanja, v katera je z ministrstva vpet državni sekretar Pintar, normalno tečejo”.
Za ministrico so že prve kadrovske poteze, vlada je minuli četrtek imenovala več članov svetov zavodov. Nabor ljudi so dobili skozi dva javna poziva, pri izbiri pa je njen prvi kriterij strokovnost, je zagotovila. Ob tem je dodala, da želijo očitke o slabem vodenju zavodov nasloviti z izobraževanjem članov sveta.
Imenovanja so bila tudi v svet ljubljanske psihiatrične klinike, kamor je z željo menjati direktorja posegel že prejšnji minister Danijel Bešič Loredan. Sistemski nadzor v primeru očitkov o domnevnem nasilju na kliniki sicer še poteka.
Tudi ministrica napoveduje, da bo ob kakršnikoli ugotovitvi nepravilnosti v zavodih ukrepala. “Če bi do morebitnih nepravilnosti prišlo na strani svetov zavodov, potem bomo pač zamenjali člane svetov. Sicer pa bomo posegli po kakšnem drugem ukrepu,” je bila odločna. Na vprašanje, ali se torej v vodstvih javnih zdravstvenih zavodov obetajo kakšne spremembe, pa je odgovorila, da za zdaj ne.
S prihodom nove ministrice se v zdravstvenem resorju obeta tudi sprememba v komunikaciji. Za razliko od Bešiča Loredana ne želi napovedovati, kdaj bo kak ukrep uveden. “Vsaka napoved se mi zdi zelo tvegana, saj je zdravstvo kompleksen sistem, vse ukrepe pa želim pripravljati v pogovoru z vsemi deležniki,” je pojasnila svojo odločitev, da bo ukrepe predstavljala, ko bodo dejansko pripravljeni.
