Iz ZD Slovenj Gradec so nam sporočili, da ambulante za neopredeljene zaradi okupiranosti zdravnikov z obstoječimi programi (zagotavljanja 24h dežurne službe, splošnih ambulant, pokrivanja bolniških in porodniških odsotnosti, mrliško pregledne službe in drugih) trenutno ne morejo zagotoviti. Bo pa nekaj zavarovancev imelo možnost vpisa pri zdravnikih, ki sta prevzela dve obstoječi ambulanti, kjer sta nosilca dlje časa odsotna.
Prav tako v ZD Ravne za zdaj ambulante za neopredeljene ne bodo organizirali. Po podatkih ZZZS naj bi bilo v Mežiški dolini cca 6000 pacientov, ki nimajo formalno izbranega zdravnika, jim pa v »njihovih« ambulantah nudijo potrebne zdravstvene storitve. Če se bo izkazala potreba jo bodo organizirali.
Tudi v ZD Radlje ne bodo organizirati ambulante, saj nimajo veliko oseb, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Opredelitev pacientov zagotovijo v javnem zavodu ali pri zasebniku. V primeru, če se bo potreba pojavila, pa bodo organizaciji takšne ambulante razmislili. Vendar je tu največji problem, kako dobiti kader, ki bi delal v tej ambulanti, saj so vsi zdravniki že sedaj zelo obremenjeni v rednem delu.
Če bo potreba po takšni organizaciji, bodo povabili v delo vse trenutne zaposlene in koncesionarje ter zdravnike, ki dežurajo. A ob tem se poraja skrb, saj so že sedaj preobremenjeni čez vse svoje sposobnosti. Tudi prostorska stiska predstavlja še eno izmed težav.
Točnega podatka o številu neopredeljenih oseb nimajo, zavedajo pa se, da je na njihovem območju veliko oseb, ki delajo v sosednji Avstriji in imajo tam izbranega osebnega zdravnika ali pa ga niti ne želijo izbrati.
Medtem ko so iz ZD Dravograd sporočili, da jih je Ministrstvo za zdravje z dopisom dne, 29. 12. 2022 na osnovi Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (UL RS št.: 141/22) in Pravilnika o podrobnejši vsebini in načinu organiziranja ambulant za neopredeljene obvestilo, da minister za zdravje v ZD Dravograd na osnovi števila zavarovanih oseb brez izbranega osebnega zdravnika v občini ter standard 1895 glavarinskih količnikov ni določil ambulante za neopredeljene paciente.
Navedeno pomeni, da mora ZD Dravograd pred opredelitvijo posamezne osebe na ambulanto za neopredeljene izčrpati vse možnosti opredelitve te osebe na splošnega osebnega zdravnika znotraj lastnega zavoda. Trenutno v ZD Dravograd opredeljujemo paciente na t.i. četrto ambulanto, kjer delo začasno opravljata dr. Sabo in dr. Lazić po pogodbi ter specializantka družinske medicine dr. Tina Jamnik.
Minister vsake tri mesece določi seznam s številom ambulant za neopredeljene na posamezni javni zavod kot tudi obseg dela teh ambulant. Naj spomnimo, da se v ambulante za neopredeljene paciente lahko vključujejo le zdravniki z licenco na področju splošne oz. družinske medicine, zaposleni v tistem javnem zavodu, kjer se organizira ambulanta za neopredeljene in imajo dosežen glavarinski količnik 1895 ali več, ekvivalentno deležu zaposlitve in ugotavljamo, da se je z vzpostavitvijo teh ambulant z zelo visoko ovrednoteno urno postavko za storitev, vnesel precejšen nemir med zdravstvene delavce. V kolikor bo tudi pri nas nastala potreba po takšni ambulanti in pripravljenost zdravnikov delati v njej, bomo zaprosili ministrstvo za dovoljenje za njeno odprtje. Ta režim velja za leto 2023.
»V ZD Slovenj Gradec se je v drugi polovici lanskega leta upokojila dr. Cajnkar Kac Miroslava. Dr. Mesner še vedno zelo dobro in z dosti vneme opravlja svoje delo, ko mora poleg vseh otrok, obravnavati še vse starejše od 18 let, ki niso izkoristili priložnosti in se vpisali v eno izmed ambulant, ki so se odpirale v preteklih letih. Dr. Lah je zamenjala delovno okolje in si poiskala službo bližje kraju bivanja. Tako dr. Dermol skrbi za dve ambulanti, posledično je dostop slabši, kar pa žal povzroča slabo voljo pri določenih starših. Ves čas skušamo pridobiti pediatra, ki pa ga žal ne uspemo zaposliti. Z velikim naporom smo uspeli privabiti dve zdravnici iz ZD Velenje, ki nam v svojem prostem času, po zmožnostih prihajata v pomoč,« je za Koroške novice povedal dr. Lavre.
Podobne, še hujše probleme naj bi imeli v ZD Radlje in tudi v ZD Ravne na Koroškem. Saj so na zadnjem nacionalnem razpisu za specializacije, kjer je bilo prijavljenih sedem kandidatov, izbrali le dva. Specializacija iz pediatrije namreč poteka večino časa v UKC LJ. Opozarjajo, da bi bila nujna sprememba kurikuluma, katera bi omogočala, da bi specializanti večji del kroženja opravili tudi na primarnem in sekundarnem nivoju. Tako bi spoznali delo in nudili pomoč že tako obremenjenim pediatrom v ruralnih regijah. Zahtevana večletna specializacija takoj po zaključenem pripravništvu, ne omogoča samostojnega dela in opredeljevanja pacientov. Ogromno je naloženega administrativnega dela (zahtevni računalniški programi in pogoste težave v internetnih povezavah, ki delo na računalnikih še podaljšujejo).
Mlade zdravnike vse navedeno izredno utruja, pobira jim ogromno časa in energije ter jih odvrača od strokovnega dela, zaradi katerega so prav za prav na teh delovnih mestih.
Vsi koroški ZD se trudijo, da bi pridobili čim več kadra in tako pacientom ponudili najboljše obravnave.
V ZD Slovenj Gradec se je tako v zadnjih letih odprlo več ambulant splošne medicine, ginekologije, psihiatrije, zobozdravstva, fizioterapija, okrepili so programe centra za krepitev zdravja. Spodbujajo sodelovanje zdravnikov ob rednem delu tudi v izobraževalnih procesih na obeh fakultetah. Tam skušajo predstavljati njihov poklic in ZD kot v razvoj usmerjeno ustanovo.
Nudijo možnost opravljanja obveznih praks, pripravništva in specializacij za študente obeh medicinskih fakultet ter zdravstvenih fakultet. Za podeljevanje štipendij so po zaključku financiranja s strani RRA pravno-formalno-finančno omejeni.
Tudi iz ZD Radlje zaskrbljeno sporočajo: »Trenutna slika zaposlenih ni nič drugačna kot v povprečju v Sloveniji. Zdravnikov si želimo več, položaj obvladujemo na spodnji meji.
Želimo si seveda najmanj dva zdravnika družinske medicine in dva pediatra, tako bi s prerazporeditvijo zagotovili dovolj splošnih zdravnikov. Imamo specializantki iz družinske medicine in specializantko iz pediatrije.«
»Štipendije razpisujemo, trenutni imam štipendistko študentko dentalne medicine. V našem zavodu lahko opravljajo obvezno prakso ozr. počitniško delo študenti medicine, smo pooblaščeni izvajalci medicinske fakultete, študenti zdravstven nege, fizioterapije, ostalih programov, povezanih z našo dejavnostjo, številni dijaki srednje medicinske ali laboratorijske smeri. Smo pooblaščeni zavod za izvajanja številnih programov pripravništva (dentalne medicine, laboratorijskih sodelavcev, fizioterapevtov, med. tehnikov…),« so še zapisali.
Nič drugače ni ZD Ravne, kjer so zapisali: »Zaposlene zdravnice delajo prekomerno, pomagajo nam upokojene zdravnice in zdravnik; vsa leta razpisujemo štipendije, februarja se nam pridruži štipendist, ki je končal pripravništvo splošne medicine, drugi pa začenja pripravništvo. Za to leto je bil odprt razpis za dve štipendiji za študente splošne medicine in ena za študente dentalne medicine. Upamo, da bo v okviru zdravstvene reforme, ki je na vidiku, zastavljeno tudi reševanje kadrovske problematike, ki realno ni rešljiva v posameznem zdravstvenem zavodu, bomo pa očitno v letu 2023 morali vztrajati ob pripravljenosti sodelujočih zdravnic in zdravnikov in zagotavljati prebivalcem Mežiške doline, potrebne zdravstvene storitve, ne v obsegu, kot bi si vsi želeli, a vsem!«
Položaj glede štipendistov v ZD Dravograd je žalostna. Občina Dravograd je skupaj z Regionalno razvojno agencijo že leta štipendirala tudi študente medicine. Na osnovi tega se je od treh štipendistov zaposlil en zdravnik. Ena štipendistka je štipendijo po zaključenem študiju vrnila.
Na žalost pa tudi tretji štipendist, ki je študij lansko leto zaključil, ne želi delati v ZD Dravograd, niti ne na Koroškem. Iz prakse torej lahko sklepamo, da štipendiranje ni zadosten razlog, da bi zdravnike štipendiste po končanem šolanju obdržalo v občini, ki jih je leta štipendirala.
Zanimala nas je tudi plača, ki je bila omenjena v preteklih dneh v ZD Slovenj Gradec in ZD Ravne. Iz obeh omenjenih zdravstvenih domovih so nam poslali obrazložitev, da je do tako visoke plače prišlo predvsem zaradi zamud ministrstva, katero je šele sedaj poračunalo preseženega dela za več mesecev, poračun glavarinskih količnikov za pretekle mesece.
Posebej poudarjajo, da sta obe zdravnici poleg rednega dela, opravljali še dela v NMP, izvajanje mrliško pregledne službe, opravljanje dela v domu starejših in da plača omenjenih zdravnic ni prav nič odstopala od predhodnih mesecev.
Glede Zdravstvenega doma Mislinja je dr. Lavre povedal: »V Zdravstveni postaji Mislinja prav tako potekajo gradbena dela, v letošnjem letu se planira selitev v center Lopan. Vsekakor bi, v kolikor bi imeli dovolj kadra tudi tam potrebovali dodatnega zdravnika družinske medicine, dr. Črešnar in dr. Pirmanšek obe močno presegata predvideno število pacientov.«
Za konec smo jih še povprašali, kakšne so njihove želje in pričakovanja za leto 2023.
Dr. Lavre je za ZD Slovenj Gradec napovedal, da bo v letu 2023 glavni izziv reševanje problematike pomanjkanja prostora. Dodatnih ambulant namreč v trenutni stavbi nimajo več kam umestiti. Upajo na čimprejšnjo izgradnjo prizidka, kar jim bo omogočilo širjenje tudi drugih programov za naše občane in občanke.
Drug glavni izziv bo pridobiti pediatra ter specialista medicine dela, prometa in športa. Prenovili bodo gastroenterološko ambulanto in laboratorij.
Želijo si tudi večjo ozaveščenost ljudi s skrbjo za svoje lastno zdravje. Izjemnega pomena je namreč zdrava hrana v primernih količinah, redno gibanje, skrb za mentalno zdravje ter izogibanje vsej procesirani hrani ter škodljivim razvadam. Vse te vsebine so na voljo brezplačno preko programov centra za krepitev zdravja, kamor pa slabe motivacije uporabnikov zelo težko privabimo ljudi potrebnih spremembe življenjskega sloga.
Krepili bodo obstoječe programe, in če se pojavi priložnost, občanom ponudili tudi kaj novega.
V ZD Radlje bodo načrti delovanja podobni kot v letu 2022, izvajati program dela v največji možni meri, pridobiti nove zdravnike, specializante in ostali potreben kader, pridobiti nove programe in izvajati delo v največje zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih.
Podobni interesi so v ZD Ravne.
Za ZD Dravograd, je direktorica doma Marijana Cigala zapisala: »Za leto 2023 si želimo predvsem nemotenega strokovnega dela v primernem obsegu, čim boljših medsebojnih odnosov ter razumevanja z našimi pacienti, med zaposlenimi in ustanoviteljem, dobrega poslovnega sodelovanja z ostalimi zdravstvenimi domovi, predvsem sosednjimi.»
»Naša velika želja pa je, da bi ob koncu leta naša četrta ambulanta delala v polnem obsegu in z vsemi kompetencami,« je še dodala.
