“Svet KGZS ugotavlja, da višina razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 ne zadostuje za prilagoditev slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom. Za namen posodobitve in prilagoditve ter zagotavljanja večje samooskrbe z varno in kakovostno hrano v naslednjem petletnem programskem obdobju slovensko kmetijstvo nujno potrebuje dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov,” so danes sporočili iz KGZS, potem ko je Svet KGZS zasedal na temo predloga načrta, a je izredno sejo prekinil.
Zahtevajo takojšen sestanek s predsednikom vlade, na katerem bi predstavili zahteve sveta zbornice. “Predsedniku vlade smo poslali zahtevo, a se še ni odzval, prepričan pa sem, da se bo v kratkem. Danes smo sprejeli sklep, da bomo, če bomo naleteli na gluha ušesa, organizirali vsesplošni protest kmetov,” je v izjavi za medije v Ljubljani povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Razrez zagotavlja denar za kmetijstvo, a so na svetu KGZS ugotovili, da je teh sredstev premalo. “Kljub temu da je bilo v finančnem razrezu že zagotovljenih nekaj sredstev, ki nam jih je vlada namenila, pa smo danes ugotovili, da je teh sredstev bistveno premalo. Zato zahtevamo, da se sredstva ponovno razdelijo in se nam namenijo dodatna sredstva,” pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
Žveglič je dodal, da si želijo dodatnih sredstev v višini 380 milijonov evrov v obdobju petih let, saj bi po njihovih izračunih ta sredstva omogočila razvoj mladih kmetov, ohranitev in razvoj družinskih kmetij, predvsem pa bi slovenskim državljanom zagotavljala oskrbo z zdravo, varno in kakovostno hrano. “Od Gornje Radgone do zdaj smo dobili finančni razred investicij v drugem stebru. Ugotovili smo, da manjkajo sredstva za dobrobit živali, razvoj gozdarstva, kmetij kot takšnih. Razpisanih sredstev je občutno manj, kot jih je bilo v preteklem finančnem obdobju,” je dejal Žveglič.
Član Sveta KGZS Žiga Kršinar je prav tako opozoril na prenizka sredstva, zaradi česar številne kmetije na razpisih ostanejo brez nujno potrebne pomoči. Navedel je primer kmetijskega razpisa, na katerem je 91 od 110 prijavljenih kmetij ostalo brez sredstev.
“Vemo, da gre pri tem za ogromne številke. Vse kmetije so imele že pripravljanje papirje in sredstva, ker tu ne gre za 100-odstotno financiranje, ampak okoli 40-odstotno. Tako smo na slovenskih kmetijah ostali brez približno 30 milijonov investiranega denarja kmetov, s čimer bi pridobila nova delovna mesta, razvili obstoječe kmetije in zagotovili kvalitetno, varno slovensko hrano,” je dejal Kršinar.
Kmetje so že na avgustovskem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni s protestno vožnjo okoli 60 traktoristov po Gornji Radgoni od kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zahtevali pošteno in kmetu prijaznejšo skupno kmetijsko politiko.
