Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so očitke Kustečevi v interpelaciji strnili v 20 točk. Med drugim ji očitajo nestrokovne in škodljive politike na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, kar da je povzročilo najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi.
Očitajo ji, da ministrstvo ni pripravilo ustreznega načrta, kako voditi pouk v razmerah epidemije, odrekanje izobraževanja otrokom s posebnimi potrebami, neupoštevanje epidemiološke stroke, prelaganje odgovornosti na šole in pomanjkanje dialoga na vseh ravneh.
“Smo država, ki ima najdlje časa neprekinjeno zaprte šole in to bo povzročilo dolgoročno in dolgotrajno škodo za šolajoče,” je na skupni novinarski konferenci vlagateljev interpelacije pojasnil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.
Kustečeva je v odzivu odgovorila, da je interpelacijo pričakovala, saj jo je del opozicije v paketnih poskusih menjave vlade napovedoval že nekaj časa. Interpelacija po bo njenih navedbah priložnost, da ponovno pojasni aktivnosti ministrstva v času trajanja njenega mandata. “Zgolj in samo z dejstvi bom pokazala, kaj vse smo skupaj s sodelavci na ministrstvu in v sodelovanju z zunanjimi skupinami dosegli in prepotrebnega premaknili za nadaljnji razvoj na polju vzgoje in izobraževanja ter športa v slabem letu,” je navedla.
Ob tem je ponovno spomnila, da so razmere, povezane z bojem proti virusu, še vedno izjemno resne in zahtevne ter da je prava pot za iskanje skupnega odziva in odgovora nanje v odgovorni družbi konstruktivni dialog, spoštovanje, razumevanje in dosledno spoštovanje ukrepov.
Kustečevi so v bran stopili v SMC, v kvoto katere sodi v vladi. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je ocenil, da bo interpelacija zanimiva razprava, ki lahko prispeva k iskanju sistemskih rešitev. Pri tem upa, da ne bo šlo samo za dnevnopolitični teater, ampak se bo zelo resno pogovarjalo o vsebini. Za poslansko skupino SMC je interpelacija pričakovan odziv opozicije, a tudi še en manever za poglabljanje krize.
Še pred interpelacijo Kustečeve bo DZ odločal o konstruktivni nezaupnici, ki jo bo po današnjem dogovoru Koalicija ustavnega loka (KUL) v DZ vložila prihodnjo sredo. Ob tem poteka intenzivno preštevanje glasov.
Kandidat KUL za mandatarja za sestavo nove vlade, predsednik DeSUS Karl Erjavec je po današnjem sestanku strank KUL med drugim odgovarjal na dvome, ali bodo nezaupnico podprli štirje poslanci DeSUS. Izrazil je prepričanje, da se bo to zgodilo, saj da so bila na torkovem sestanku poslancev DeSUS in vodstva stranke “ta zagotovila dana”.
“Da je temu tako, vidimo tudi po tem, da je predsednik vlade Janez Janša umaknil svoj ultimat. Pričakoval sem, da se bo danes preštel in ugotovil, da nima štirih glasov poslancev DeSUS, in uresničil, kar je napovedal – vložil predlog za imenovanje dveh novih ministrov,” je dejal Erjavec.
Janševa vlada je po njegovih ocenah očitno manjšinska in je premier zato “glede na torkov dogovor vodstva in poslancev DeSUS stopil ne le en korak nazaj, ampak verjetno dva”.
Predsednik DZ iz vrst SMC Igor Zorčičje nasprotno meni, da ima koalicija vsaj 47 ali več glasov. To po njegovih besedah izhaja iz glasovanja o osmem protikoronskem zakonu, za katerega je glasovalo 51 poslancev, pri čemer so ga podprli tudi poslanci DeSUS. Sodeč po glasovanjih DeSUS v DZ ni videti, da bi poslanska skupina nasprotovala koaliciji Janeza Janše, je dejal.
Opozoril je, da so glede podpore poslancev DeSUS konstruktivni nezaupnici v torek slišali le predsednika te stranke Karla Erjavca, komentarjev posameznih poslancev pa ne.
Če pa bo prišlo do tega, da se bodo vsi poslanci DeSUS javno opredelili proti koaliciji Janeza Janše, pa bo treba glede na koalicijsko-opozicijska razmerja ponovno razdeliti tudi članstvo v delovnih telesih DZ, je dejal. O konstruktivni nezaupnici bi lahko po njegovih besedah DZ odločal sredi februarja.
Premier Janša je sicer v petek poslance DeSUS pozval, naj se do danes izrečejo, ali podpirajo vlado. Poslanci DeSUS tega še niso naredili, se je pa Janša pogovarjal z vodjo poslancev DeSUS Francem Juršo, kar je ta potrdil v izjavi v DZ. Kot je dejal, je Janšo seznanil s stališči DeSUS glede podpore konstruktivni nezaupnici. Povedal mu je, da DeSUS v nobenem primeru ne namerava biti ekstremna opozicija.
O položaju ministra za kmetijstvo iz vrst DeSUS Jožeta Podgorška se z Janšo po navedbah Jurše nista pogovarjala. Prav tako se nista pogovarjala o tem, ali s tem čakajo na rezultat konstruktivne nezaupnice. Na vprašanje, ali je vendarle tako moč razumeti sosledje dogodkov, torej da bi Janša z odločitvijo glede DeSUS v vladi počakal na glasovanje o konstruktivni nezaupnici, pa je Jurša odgovoril slikovito: “Nič ne bo narobe, če boste razumeli tako, kot mislite.” “Predvsem vam moram povedati, da je Janša prijeten sogovornik,” je dodal.
Skupina vidnih posameznikov iz družbeno-političnega življenja pa je danes pozvala politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju izzivov. Že več mesecev smo priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi posledicami, opozarja. Od političnih predstavnikov pričakujejo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. “Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva,” so opozorili.
Pripravil Aleš Kocjan
