“Podatki so povsod. Vsako leto bo o povprečnem otroku zbranih več podatkov kot o otroku, rojenem katerokoli leto prej,” so zapisali v sporočilu za javnost. Vsi ti podatki po njihovih navedbah ponujajo priložnosti za boljše razumevanje potreb otrok in zagotavljanje kakovostnih storitev. “Lahko pa povzročijo tudi tveganja, ki jih tisti, ki obdelujejo podatke, ne razumejo v celoti, otroci sami pa jih slabo poznajo,” opozarjajo.
V vladni službi so povzeli besede Pike Šarf z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki pravi, da so tveganja, ki so jim otroci izpostavljeni, številna in raznolika. V preteklosti se je največ pozornosti namenjalo predvsem tveganjem, ki izvirajo iz prekomerne uporabe spleta, spletnim zlorabam in seznanjanju z neprimernimi vsebinami.
Tem se danes pridružujejo nove oblike tveganj, ki izhajajo iz same zasnove digitalnih tehnologij. Te so pogosto oblikovane tako, da uporabnike zasvojijo ali jim same predlagajo nevarne vsebine. “Otroci kot ranljivi uporabniki spleta zato potrebujejo več pomoči in spremljanja pri uporabi spleta, ki ga ni mogoče enostavno odstraniti iz njihovih življenj, saj ta tudi omogoča njihov razvoj in opolnomočenje ter uresničevanje otrokovih pravic,” so v vladni službi povzeli besede Pike Šarf.
Ustanoviteljica in direktorica zavoda za ustvarjalno in odgovorno informacijsko družbo Vsak Katja Ošljak pa opozarja na tri ključna tveganja za mladino, ki so posledica slabih praks digitalnih platform. Izpostavlja tveganja, povezana s fikcijo “idealnega videza”, ki jih predstavljajo platforme zlasti za dekleta. “Instagram je v svojih internih raziskavah že zdavnaj ugotovil, da je družbeno omrežje za mlade lahko izjemno problematično in kljub temu še vedno zbira ogromne količine osebnih podatkov in jih uporablja za profiliranje uporabnikov,” je opozorila.
Poleg tega algoritmi lahko priporočajo visoko tvegane vsebine. “To pomeni, da se spletno iskanje nečesa nedolžnega, kot so denimo recepti za zdrave obroke, hitro lahko sprevrže v to, da Instagram uporabniku priporoča vsebine, ki estetizirajo in promovirajo anoreksičen videz in anoreksijo,” so v vladni službi povzeli besede Katje Ošljak.
Opozorila je tudi na tveganja zasvojenosti s platformami družbenih omrežij, o katerih se sistemsko premalo poroča. Prav tako digitalno okolje vključuje podjetja, ki so finančno odvisna od obdelave osebnih podatkov z namenom ciljnega usmerjanja vsebin, ki prinašajo prihodek ali so plačljive, takšni postopki pa tako namerno kot nenamerno vplivajo na digitalne izkušnje otrok.
“Obstaja le ena pot, po kateri moramo, da bomo omejili kršitve digitalnih pravic otrok in mladostnikov: Slovenija in Evropa morata zagotoviti najstrožjo možno regulacijo in sprejeti zakonodajo, ki bo omejila škodljivo delovanje digitalnih velikanov,” je še opozorila.
