Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomnik na holokavst, sistematično in množično iztrebljanje Judov, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija. Nacisti so v okviru t. i. “končne rešitve judovskega vprašanja” pobili šest milijonov Judov iz vse Evrope oz. več kot tretjino celotnega tedanjega judovskega prebivalstva na svetu.
Prav uničevalno taborišče, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je bilo v središču te nacistične kampanje. V njem je bilo ubitih največ žrtev.
Od več kot 1,3 milijona tam zaprtih je bodisi zaradi zadušitve v plinskih celicah bodisi zaradi izstradanja, izčrpanosti ali bolezni v le štirih letih in pol umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov, med žrtvami pa so bili tudi Poljaki, Romi, sovjetski vojni ujetniki in ljudje drugih narodnosti. V Auschwitz je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300.
Nacisti so taborišče Auschwitz po invaziji in okupaciji Poljske leta 1939 vzpostavili na območju nekdanje poljske vojašnice. Prve taboriščnike, poljske politične zapornike, so tja namestili junija 1940.
Septembra prihodnje leto nacisti v taborišču izvedejo prvo množično usmrtitev s plinom, žrtve so sovjetski vojni ujetniki in Poljaki. Januarja 1942 začnejo izvajati množične poboje Judov. Marca istega leta taborišče razširijo z dodatnim delom, Birkenauom. Ta je postal prizorišče ogromnih plinskih celic in krematorijev.
Obsežen kompleks so nacisti začeli opuščati sredi leta 1944 in do 27. januarja 1945, ko so tja prispeli sovjetski vojaki, je bilo v njem le še okoli 7000 zapornikov – večinoma tistih, ki niso mogli hoditi. Okrog 60.000 so jih namreč pred tem ob umikanju proti zahodu nacisti prisilili k odhodu na t. i. pohode smrti proti drugim taboriščem.
Na območju od leta 1947 deluje spominski muzej, kjer bodo v ponedeljek priredili osrednjo slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve. Potekala bo v posebnem šotoru ob vhodu v nekdanje taborišče, na njej pa pričakujejo okrog 3000 gostov.
Doslej je udeležbo potrdilo več kot 50 delegacij držav in mednarodnih organizacij. Med gosti bodo številni državni voditelji, ministri in kronane glave, ne bo pa predstavnikov Rusije. Iz Slovenije se bo slovesnosti udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Zbrani bodo prisluhnili tudi nekaj preživelim taboriščnikom, ki so sedaj stari več kot 90 let. Glede na pričakovanja muzeja naj bi jih prišlo okoli 50.
Po vsej Evropi so se v zadnjih tednih že zvrstili številni dogodki ob obletnici. Nemški kancler Olaf Scholz je ob več priložnostih te dni poudaril, da ima Nemčija za vedno odgovornost ohranjati spomin na holokavst. “Sem proti temu, da obrnemo list, rečemo, da je bilo to že dolgo nazaj,” je dejal in Nemce pozval k zavedanju te odgovornosti.
Vir: STA
