Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora država pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen, je na svoji spletni strani zapisalo notranje ministrstvo.
Za pravico do mirnega zbiranja so še posebej pomembni neorganizirani in spontani shodi, ki jih omogoča razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov, je ministrstvo navedlo stališče ustavnega sodišča. “Spontani shodi so element zdrave demokracije,” so dodali.
Vrhovno državno tožilstvo nadalje meni, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek. Vloge organizatorja tudi ni moč za nazaj pripisati posameznikom, ki so na shodu glasnejši in drznejši ali so k njemu pozivali po družbenih omrežjih ali se drugače izpostavljali, je ministrstvo navedlo mnenje tožilstva.
Ministrstvo je v letih 2020 in 2021 prejelo 25 pisanj, od tega jih je 19 ustrezalo definiciji pritožbe zoper delo policije. Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom, od tega so bile utemeljene štiri pritožbe.
Glede protesta 5. oktobra 2021 je pritožnica policistom očitala, da jo je na poti domov zajel oblak dima, zaradi česar se je pričela dušiti. Na pomoč je poklicala številko 113 in se skušala prebiti do doma, vendar so ji pot prekrižali policisti, jo omejevali, preusmerjali in “zaplinjali”. Naslednji dan se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zato je morala na bolniško.
Senat je odločil, da policisti v tem primeru niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem so plinska sredstva uporabljali nestrokovno, saj so jih izstreljevali tudi do 30 in 40 metrov stran od kraja, kjer je bil javni red in mir množično kršen.
Glede protesta 21. maja 2021 je pritožnica policistom očitala, da so neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo ravnali, po tem ko je na drog skušala nalepiti letak. Senat je ugotovil, da pogoji za ugotavljanje identitete niso bili izpolnjeni niti niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.
Na protestu 15. septembra 2021 se je mladoletni pritožnik s svojim dekletom in prijateljem vračal proti domu. Pred vhodom v blagovnico Maxi so ga ustavili policisti in ugotovili njegovo identiteto. Kljub pojasnilom, da je v bližini doma, ga policisti niso spustili mimo, saj je bilo na Trgu republike gibanje omejeno. Po besednem sporu so ga policisti pritisnili ob izložbeno okno, ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri čemer so ga nekajkrat udarili.
Senat je iz pridobljenih video posnetkov ugotovil, da opis postopka, naveden v dokumentih policije, še najmanj ustreza dejanskemu stanju. Uporaba telesne sile zoper pritožnika ni bila utemeljena niti ni bila sorazmerna odreditev pridržanja, je odločil senat.
Pritožnica je zaradi dogodka na protestu 27. decembra 2021 policistom očitala, da so ji povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali. Izjave in video posnetki so senat prepričali, da navedbe v uradnem zaznamku ne držijo. Policistko je namreč na tla povlekel neznani moški, nakar se je pritožnica znašla na tleh obkrožena z več policisti. Pri tem se ni niti pasivno niti aktivno upirala, policistka pa je neupravičeno uporabila telesno silo, zaradi katere je pritožnica utrpela telesne poškodbe po glavi, je sklenil senat.
Senat je o svojih ugotovitvah obvestil posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, določene ukrepe je sprejela tudi policija, so še navedli v današnjem sporočilu.
V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da je bilo omejevanje protestov s strani izvršilne veje oblasti v zadnjih dveh letih nesorazmerno in neustavno. Kot so navedli v izjavi za javnost, zato pozdravljajo nove usmeritve in obvezna navodila ministrstva za notranje zadeve za ravnanje policije ob javnih shodih in pozivajo policijo, da ustavi vse prekrškovne postopke, ki tečejo proti domnevnim organizatorjem protestov zaradi neprijavljenih shodov.
Prav tako pričakujejo, da bodo sodišča v postopkih odločanja o zahtevah za sodno varstvo upoštevala odločbo ustavnega sodišča ter pomen spontanih protestov. Pravica do spontanega, anonimnega protesta, kot so izpostavili, namreč varuje ustavno pravico do mirnega zbiranja v času vzpona avtoritarnih oblasti na podoben način kot možnost anonimnih zapisov na socialnih omrežjih in v medijih ščiti svobodo izražanja.
