Marko Pokorn je uvodoma dejal, da ga kot pediatra izjemoma veseli, da so se otroci po dolgih mesecih končno vrnili v vse razrede šol in da so otroci spet v vrtcih. Ker je bila pavza zelo dolga, je mnenja, da bo potrebnega kar nekaj časa, da bodo učni primanjkljaj nadoknaden. “Obenem, pa me, kot infektologa skrbi, ker so otroci spet kolektivih, kar bo gotovo prineslo povečano širjenje koronavirusne okužbe med otroško populacijo,” je še dejal.
“Prve raziskave so kazale, da so otroci manj dovzetni za koronavirusno okužbo in da je večji delež asimptomatskih,” je dejal Pokorn in razložil, da so se obenem po izbruhu epidemije zelo hitro zaprle vse učne ustanove in so bili otroci doma. V jesenskem času, ko so se šole spet odprle in so se raziskave nadaljevale, so ugotovili, da so lahko predvsem večji otroci vir okužbe za odrasle. Pokazalo pa se je, da gibanje virusa v otroški populaciji odraža intenziteto kroženja virusa v splošni populaciji.
Strokovni direktor pediatrične klinike je še enkrat dejal, da je zelo vesel, da so se šole znova odprle in da učni procesi normalno potekajo, mnenja je, da je treba to zadržati. “Seveda pa ne smemo dovoliti, da bi nam okužbe ušle izpod nadzora, zato je še vedno treba upoštevati načela varnega druženja (razdalja, prezračevanje, nošnenje maske). Morda na začetku epidemije ni bilo toliko podatkov, ali so maske res učinkovite pri preprečevanju prenosa okužb, ampak vedno več dokazov je- in tudi EWHO, evropski center za nadzor bolezni sta presodila – da je korist nošenja mask večja od potencialne škode,” je pojasnil.
Pokorn je dejal, da je pri otrocih kar nekaj vprašanj, ali so maske za njih primerne oziroma varne. Kot je pojasnil Ameriški center za nadzor bolezni in britanski strokovnjaki odsvetujejo maske za mlajše od treh let, naj bi pa bile maske po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije primerne za otroke stare 6 let in več. “Predvsem naj bi maske nosili predvsem otroci, stari 12 let in več, ker za njih veljajo enaka pravila, kot veljajo za odraslo populacijo, in ker so tudi oni, ko gre za širjenje novega koronavirusa, enako pomembni,” je razložil.
“Kakšnih prepričljivih dokazov, da je nošenje mask pri otrocih za njih kakor koli nevarno, ni,” je še dodal in pojasnil, da je bilo tudi v zadnjem času narejenih kar nekaj raziskav, ko so otroci nosili maske tudi v mirovanju in so jim pri tem merili vsebnost kisika v krvi ter ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Ugotovili so, da ni kakšnih pomembnih sprememb v teh parametrih. “Na neko normalno delovanje nošenje kirurške oziroma navadne maske nima nikakršnega vpliva in je s stališča zdravstva popolnoma sprejemljivo,” je dejal.
Na novinarsko vparšanje ali se je, odkar so se šole znova odprle, povečala pojavnost drugih nalezljivih bolezni med otroci je strokovni direktor odgovoril, da je nekaj več tovrstnih okužb in so na to pripravljeni. Dodal, je da so na pediatrični kliniki so na to pripravljeni, imajo tudi svoj kovid oddelek, za vse kronične, onkološke bolnike, ki dobijo okužbo s koronavirusom poskrbijo sami. “Ker se zavedamo, da bo z odprtjem šol in vrtcev prišlo do povečanega kroženja tudi drugih nalezljivih bolezni, še nismo prešli na klasični, nekovidni način dela, ampak bomo ostali verjetno še kar nekaj časa vztrajali v tem načinu dela,” je razložil. Pri tem je dodal, da za sicer zdravega otroka, za večino zdravih otrok koronavirusna okužba resnično ne pomeni nekega hudega poteka. “Bolj so v ospredju ti primeri večorganskega vnetnega sidroma, ki sledi navadno v zelo blagi ali brez znakov potekajoči okužbi. Druga stvar pa so otroci, ki imajo kronične bolezni, pri katerih lahko koronavirusna okužba težje poteka, oziroma potrebujejo zdravljenje osnovne bolezni kljub covidu,” je še povedal Pokorn.
Glede cepljenja mlajše populacije je Pokorn pojasnil, da je Pfizerjevo cepivo registrirano za stare 16 let ali več, tako da so dali predlog posvetovalni skupini za cepljenje, naj se starejšim od 16 let, ki so kronični bolniki ali v ranljivi skupini, omogoči cepljenje s tem cepivom. Za starejše otroke oziroma mlade odrasle pa je že zdaj registrirano cepivo AstraZenece.
Pfizer pa že izvaja raziskave za svoje cepivo za skupino starih od 12 do 15 let. V kratkem naj bi tudi AstraZeneca začela z raziskavo v starostni skupini od šestega leta dalje.
“Menim, da nekega znanstvenega razloga, zakaj to cepivo ne bi bilo primerno tudi za otroke, ni. Gre pa za to, da smo zavezani znanosti, in če so bile raziskave opravljene na starostni skupini 16 let in več, je vsaka uporaba izven predpisane starosti t. i. off-label uporaba. Takrat potem tisti, ki to cepivo uporabi, prevzame odgovornost za kakršne koli neželene učinke,” je še dejal Pokorn.
Zaradi večorganskega vnetnega sindroma so po podatkih Pokorna v tem času zdravili nekaj manj kot 30 otrok, večinoma na pediatrični kliniki. Nihče ni umrl, je bil pa pri nekaterih bolnikih potek bolezni precej težak, je dejal.
