Poklukar je dejal, da gre pri cepljenju za kompleksno področje, ki ga je treba dokončno nadgraditi. Po njegovih besedah smo v preteklih tednih lahko ugotavljali, da dve statistični regiji pri cepljenju odstopata navzgor in dve navzdol. Ostale so v povprečju, ki naj bi se ga pričakovalo. Na terenu pa so opazili tudi nekaj ekscesov, o čemer je bil obveščen zdravstveni inšpektorat.
Kot je dejal Poklukar, je slednji v preteklem tednu tudi nekoliko spremenil svojo strategijo dela in minister verjame, da bo tudi s tem pomembno pripomogel k ureditvi morebitnih odklonov. Po njegovih besedah pa se pripravlja tudi aplikacija, ki naj bi bila uveljavljena predvidoma do konca aprila in preko katere bodo lahko spremljali cepljenje oz. s katero bo možno neposredno upravljati cel proces.
Sicer pa so s predstavniki infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ob današnjem obisku govorili o tem, kako v naslednjih dneh in tednih zagotoviti zadostno število kapacitet za covidne bolnike, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V tretjem valu namreč potrebe po intenzivnih posteljah rastejo bistveno hitreje kot v drugem valu, je povedal minister.
Na današnji dan je imel UKC Ljubljana na navadnih covidnih oddelkih hospitaliziranih 107 bolnikov, v enoti intenzivne terapije pa 43. Če bo treba, bo širil kapacitete na dveh obstoječih lokacijah, in sicer v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS), kjer je v tem trenutku 28 pacientov na intenzivni negi, ter na infekcijski kliniki.
Skupno je danes zjutraj v Sloveniji intenzivno nego potrebovalo 133 covidnih bolnikov. Kot je navedel minister, pa z bolnišnicami že potekajo pogovori, da se zagotovi 155 intenzivnih postelj, praviloma do konca tedna pa 179, tako da bomo “na varni strani”.
Programi, ki niso vezani na zdravljenje covidnih bolnikov, tečejo normalno naprej. “Zavedamo pa se, da v kolikor bo treba število intenzivnih postelj na nacionalni ravni širiti do številke 179, bo to začelo omejevati izvajanje ostalih programov,” je dejal Poklukar. Dodal je, da je denimo v intenzivni enoti potrebnega več kadra, vsaj trikrat toliko medicinskih sester kot na navadnem oddelku, podobno je tudi z zdravniki.
Zaloge kisika, kot ostale osebne varovalne opreme in aparatur, potrebnih za intenzivno zdravljenje, pa so po ministrovih besedah zaenkrat zadostne.
Po navedbah vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaža Jereba je bilo v prvem valu na intenzivnih oddelkih 24 odstotkov vseh v bolnišnici zdravljenih covidnih bolnikov, v drugem valu 15 odstotkov, danes pa jih je v državi na intenzivnih oddelkih 23 odstotkov. V UKC Ljubljana je to razmerje še bolj neugodno, saj po njegovih besedah 29 odstotkov bolnikov s covidom-19, ki so v bolnišnici, zdravijo na intenzivnih oddelkih.
Tudi starostna struktura na intenzivnih oddelkih se v tretjem valu spreminja. Obravnavajo mlajše bolnike, povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih UKC Ljubljana je 65 let. Jereb kot enega možnih razlogov za to vidi v precepljenosti, ko se je v prvem koraku cepilo starejšo generacijo, kot drugega, da imamo opravka z bolj kužnim sevom, in kot tretji možni razlog, da se morda populacija srednjih let, ki nima nekih resnih kroničnih bolezni, covida ne boji in ga podcenjuje.
