Vročinski valovi so v zadnjih dveh tednih pestili Ciper, Grčijo, Turčijo, Italijo in tudi države na Balkanu. Živo srebro se je ponekod povzpelo tudi do 45 stopinj Celzija in preseglo povprečne vrednosti v tem obdobju. V Nemčiji so na drugi strani uničujoče poplave povzročile več smrtnih žrtev in znatno gospodarsko škodo, o hudih neurjih in poplavah poročajo tudi iz delov Švice in z alpskih območij Francije. Pred letom dni je medtem uničujoča vremenska ujma prizadela tudi dele Slovenije.
Znanstveniki razloge za nastanek teh dogodkov pripisujejo tudi podnebnim spremembam. Letošnji maj je bil po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) 12. zaporedni mesec z rekordno visokimi temperaturami. Povprečna temperatura za maj je bila 1,52 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, s čimer se nadaljuje trend preseganja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, določenega v pariškem sporazumu iz leta 2015.
“Vsako dodatno stopnjo globalnega segrevanja spremljajo ekstremni vremenski pojavi, ki so vse intenzivnejši in vse bolj pogosti,” je za francosko tiskovno agencijo AFP nedavno dejal Copernicusov klimatolog Julien Nicolas.
Na posledice globalnega segrevanja je na nedavnem dogodku za novinarje opozoril tudi meteorolog Blaž Kurnik iz Evropske agencije za okolje (EEA). “Ko opazujemo ekstremne poletne vremenske dogodke, lahko med drugim vidimo, da vročinski valovi postajajo vse hujši, spreminjajo se padavinski vzorci, dviga se višina morske gladine,” je poudaril in spomnil na sredi marca objavljeno prvo oceno podnebnih tveganj, ki so jo pripravili na agenciji.
V njej je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, razdeljenih v pet širših sklopov, kot so ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. V skladu z ugotovitvami EEA je pri več kot polovici že zdaj potrebnega več ukrepanja, še posebej nujno pa je ukrepanje na področju ohranitve ekosistemov, zaščite ljudi pred vročino, zaščite ljudi in infrastrukture pred poplavami ter požari in zagotovitve finančne vzdržnosti Solidarnostnega sklada EU, iz katerega se izplačuje pomoč članicam v primeru naravnih nesreč.
V okviru ocene podnebnih tveganj so strokovnjaki določili tudi t. i. vroče točke. Gre za območja, ki so tem tveganjem bolj izpostavljena. Po navedbah EEA med ta spadajo južni del Evrope, kamor uvrščajo tudi Slovenijo, in nizko ležeča obalna območja, vključno s številnimi gosto naseljenimi mesti. Medtem ko južni del evropske celine še posebej, a ne izključno, ogrožajo gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode, so nižje ležeča obalna območja Evrope na udaru zaradi poplav, erozije in vdorov slane vode.
Glede na dogajanja v zadnjih letih pri EEA za poletne mesece svarijo pred vnovično pojavnostjo izrednih vremenskih dogodkov, kot so suše, gozdni požari, ekstremne padavine in poplave.
“Sezonske napovedi, ki so trenutno na voljo, so še vedno precej negotove, glede na dogajanja v zadnjih letih pa se povečuje število ekstremnih dogodkov, ki močno prizadenejo Evropo. V zadnjih treh letih so bile gospodarske izgube bistveno večje, večina pa se jih je zgodila zaradi ekstremnih dogodkov v času poletja,” je o pričakovanjih za prihodnje mesece povedal Kurnik.
Po podatkih EEA trenutno eden od osmih Evropejcev živi na območjih, ki so potencialno izpostavljena poplavljanju rek in drugih vodotokov. Zaradi stalnega pomanjkanja vode je medtem v južni Evropi prizadetih 30 odstotkov ljudi, v nekaterih regijah posledično veljajo omejitve glede porabe vode.
Po Kurnikovih pojasnilih ob tem večina Evropejcev živi v urbanih območjih, ki se segrevajo še hitreje in močneje od ostalih delov celine. To je pomembno tudi v luči velikih dogodkov, ki jih mesta gostijo v poletnih mesecih, denimo Pariz letos olimpijske igre. Francoska prestolnica namreč velja za eno od mest v Evropi, ki so ob vročinskih valovih najbolj na udaru. “Bomo videli, kako bo to vplivalo na potek olimpijskih iger,” je dodal.
EEA je v nedavnem poročilu izpostavila prav pomen mest pri izvajanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in zaščiti državljanov. Evropska mesta se na podnebne spremembe prilagajajo s številnimi učinkovitimi ukrepi, vključno z urbanističnim načrtovanjem in gradbenimi predpisi, gospodarskimi spodbudami in sistemi zgodnjega opozarjanja. Vedno več se jih odloča tudi za izvedbo na naravi temelječih rešitev prek graditve t. i. modre in zelene infrastrukture.
Tudi sistemi zgodnjega opozarjanja so po Kurnikovih besedah prepoznani kot učinkovit in pomemben ukrep prilagajanja na podnebne spremembe. V Evropi se pogosto uporabljajo, njihova implementacija pa je v primerjavi z drugimi ukrepi, kot je urejanje zelene infrastrukture, cenejša. Po Kurnikovi oceni bo vloga teh sistemov v prihodnje samo še bolj pomembna.
Poročilo EEA sicer izpostavlja več pogojev za uspešno prilagajanje mest na podnebne spremembe. Ti vključujejo trajno zavezanost lokalne politike, ki je pogosto povezana z ustreznim dolgoročnim financiranjem, dobrim upravljanjem in sodelovanjem občanov, učenjem od drugih mest in odločanjem, ki temelji na znanju.
Vir: STA
