Delo pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta teče skladno z zastavljeno časovnico, so za STA zagotovili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili izhodišča za reformo. Vsebinskega poteka pogajanj pa ne komentirajo, “saj je sklep pogajalske skupine, da med pogajanji vsebine razprav ne komentiramo v javnosti oz. v medijih”, so pojasnili.
Na pogajalski mizi med drugim upokojitveni pogoji in način določanja pokojnin
Pogajalska skupina se drži stališča, da ni ničesar dogovorjenega, dokler ni dogovorjeno vse, je ministrstvu pritrdil tudi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Zaenkrat pogajanja po njegovih besedah potekajo v konstruktivnem duhu. Kot je zagotovil za STA, so se “najtrših orehov že lotili”. Tako so v skladu s terminskim načrtom dela do zdaj obravnavali upokojitvene pogoje in ukrepe za daljše ostajanje v zaposlitvi, višino prve pokojnine in usklajevanje pokojnin.
Izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček je za STA opomnil, da tisti, ki so sodelovali pri usklajevanjih o prejšnjih pokojninskih reformah, pravijo, da je zdajšnji način drugačen. Zdaj je namreč po njegovem pojasnilu več načelnih pogovorov, manj pa je takšnih, ki bi bili bolj podrobni. Pri tem pa je opozoril, da se prav v podrobnostih skrivajo pomembne odločitve.
V skladu z vladnimi izhodišči za reformo bi se starostna meja za upokojitev od leta 2028 višala, tako da bi leta 2035 za 40 let dela znašala 62 let. To je dve leti več kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerih koli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet let, ki so za posameznika najmanj ugodna.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, bi se od leta 2028 postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.
Dvig upokojitvene starosti upravičujejo spremenjene razmere v družbi
Luka Mišič s pravne fakultete v Ljubljani vidi zviševanje starostne meje za upokojitev kot pričakovan ukrep. Glede na načelo, po katerem naj se pravo prilagaja spremenjenim razmeram v družbi, kot je v tem primeru predvsem podaljševanje pričakovane življenjske dobe, pa je višanje starostne meje po njegovih besedah “praviloma upravičeno”. “Toliko bolj, ker zakonodajalec uživa na področju ustavne pravice do pokojnine t. i. široko polje proste presoje, kar pomeni, da ima širšo diskrecijo pri iskanju ravnotežja med individualnimi pravicami in javnim interesom oziroma pravicami drugih,” je dodal.
Zakonodajne spremembe morajo ob tem po njegovem opozorilu upoštevati temeljna pravna načela, kot so načela enakosti, pravne varnosti in sorazmernosti. Glede na to se mu zdi pomembno, da se pogoji zaostrujejo postopno, v ustrezno dolgih prehodnih obdobjih, in ne prekomerno.
Dvig upokojitvene starosti nadalje upravičuje primerjalnopravni pregled, saj v več državah članicah EU kot starostni pogoj za upokojitev že zdaj velja 67 let. Pri tem je iz vidika tistih, ki na trg dela vstopajo pozno ali imajo v obdobju ekonomske aktivnosti prekinitve, ugodno, da se hkrati ne povečuje zahtevana delovna doba, je izpostavil Mišič s katedre za delovno in socialno pravo.
Nekateri ukrepi po zavarovalniškem načelu, nekateri po načelu solidarnosti
Predlagano postopno podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 na 40 let z izločitvijo petih najmanj ugodnih let zavarovanja, ki ga je vlada predvidela v izhodiščih za reformo, medtem vidi kot “jasen odraz t. i. zavarovalniškega principa, ki velja tudi v socialnih, ne le v zasebnih zavarovanjih”.
Načelu solidarnosti po njegovih navedbah sledi predlagana izločitev petih najmanj ugodnih let zavarovanja, ko je oseba denimo delala s krajšim delovnim časom od polnega ali pa je bila plača oz. dohodek, od katerega so bili plačani prispevki za socialno varnost, nižji iz kakšnega drugega razloga.
V izhodiščih predlagani postopni dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 63,5 odstotka za 40 let delovne dobe na 65,5 odstotka ocenjuje kot pomemben za tiste, ki si dodatnega varčevanja za primer starosti ne morejo privoščiti ali nimajo zadostnih informacij o različnih oblikah varčevanja in vlaganja. V teoriji takšen ukrep sicer po njegovem opozorilu zmanjšuje pomen zasebnega varčevanja za starost denimo v okviru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Nujne so zakonodajne spremembe na stanovanjskem področju
Ukrepi v pokojninski in invalidski zakonodaji po Mišičevem pojasnilu sicer “ne učinkujejo osamljeno“. “Spremljati jih morajo denimo ukrepi in promocijske politike na področju dela in zaposlovanja ter varnosti in zdravja pri delu, da v zaposlitvi ostajajo tudi in predvsem tiste delavke in delavci, ki opravljajo fizično zahtevnejša, monotona ali osebnostno neizpolnjujoča dela ter nimajo privilegija, da iz fakultetne pisarne komentirajo zakonodajne spremembe za medije,” je opozoril in se s tem hkrati pošalil tudi na svoj račun.
Ob tem pogreša zakonodajne spremembe na stanovanjskem področju, saj lastništvo stanovanj v Sloveniji predstavlja t. i. četrti pokojninski steber. Na tak način se pomembno blažijo negativni učinki nizkih plač in nizkih pokojnin glede na visoke življenjske stroške, je jasen.
“Če bodo generacije, ki si danes same ne morejo več privoščiti nakupa dostojne nepremičnine, po upokojitvi še vedno plačevale tržno najemnino na slabo reguliranem in nerazvitem trgu najemniških stanovanj, njihove pokojnine morda ne bodo omogočale niti preživetja. Posamezniki bodo morali zato uveljavljati pravico do denarne socialne pomoči ali druge pravice iz sistema socialnega varstva,” je posvaril. Ukrepanje na tem področju se mu zdi zato nujno.
Vir: STA
