Podpisali še zadnje pogodbe za 85-milijonske naložbe v lesnopredelovalni panogi. Med prejemniki tudi koroška podjetja

Lesno predelovalna panoga v Sloveniji dosega vedno boljše rezultate, tudi zaradi bolj sistemskega pristopa, načrtovanja in finančne podpore države. Minister za gospodarstvo, turizem in šport ter minister za okolje, podnebje in energijo sta včeraj podpisala še zadnje pogodbe v okviru javnega razpisa za investicije v lesnopredelovalna podjetja. Skupaj sta ministrstvi s 37 milijoni evrov državnih sredstev spodbudili pomemben investicijski cikel v slovenski lesnopredelovalni industriji za 85 milijonov evrov

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem poudaril: »S tem bomo podprli 62 investicij v lesno predelovalnih podjetjih. S tem investicijskim ciklom bomo povečali produktivnost in kapacitete slovenskih podjetij za predelavo lesa in intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so notranje in stavbno pohištvo, leseni objekti, hiše.« Za javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo (JR NOO LES), ki je bil objavljen spomladi lani, je bilo zagotovljenih 28 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter 9 milijonov evrov iz Sklada za podnebne spremembe.

Ob tem je minister Han izpostavil stanje v panogi: »Današnje stanje v panogi je mnogo boljše, kot je bilo pred 10 leti. Po zadnjih podatkih iz leta 2021 je bilo v dejavnostih primarne predelave lesa in proizvodnje pohištva skupaj skoraj 2.500 poslovnih subjektov, ki so zaposlovali dobrih 13 tisoč zaposlenih in ustvarili za 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. V primerjavi z letom 2010 so se prihodki od prodaje povečali za 60 procentov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 96 procentov na 42.363 evrov.«

Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še velik potencial za nadaljnji razvoj lesnopredelovalne panoge: »Naš glavni izziv je zagotoviti ustrezno oskrbo lesnih podjetij z lesno surovino ter večjo predelavo domačega lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo – tudi z uporabo lesa pri gradnji,« je pojasnil Han.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je poudaril: »Bogatost Slovenije z gozdovi daje potencial za trajnostno izkoriščanje lesa, ki kot pomemben material in energent omogoča razvoj biogospodarstva in razvoj obnovljivih virov energije.«

Izpostavil je tudi, da je Slovenija v letih 2020 in 2021 sprejela dva pomembna energetsko-podnebna dokumenta. Prvi je Celoviti nacionalni energetsko podnebni načrt, ki je osrednji operativni dokument do leta 2030, druga pa je Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki za Slovenijo zastavlja pomemben cilj podnebne nevtralnosti. Oba dokumenta med usmeritvami in ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prepoznavata pomembnost lesne biomase, pri čemer poudarjata, da mora biti njena raba usklajena s cilji sektorja gozdarstva in rabe zemljišč, kar posledično ne zmanjšuje odvzemov ogljikovega dioksida iz ozračja. Dokumenta tudi napovedujeta, da bo Slovenija vzpostavljala pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije, med njimi tudi energijo lesne biomase.

Dodal je: »Les bo torej v prihodnje imel pomembno vlogo pri proizvodih z višjo dodano vrednostjo. Pomemben bo pri gradnji lesenih stavb in lesnih izdelkov, kot so na primer zunanji deli stavb ali pohištvo.«

Prejemniki sredstev na Koroškem:

• Centernorma predelava lesa d.o.o, Šmartno pri Slovenj Gradcu: Izgradnja novih skladiščnih prostorov in nakup nove tehnološke opreme, ki bo zagotovila bistveno večje proizvodne kapacitete.. Vrednost investicije je 3.586.453 eur, znesek sofinanciranja 1.793.226 eur.
• Lesoteka IP d.o.o, Slovenj Gradec: Z investicijo bodo širili skladiščne in proizvodne prostore. Kupili bodo novo tehnološko opremo in vzpostavili robotizacijo. Proizvodna hala bo sestavljena iz kombinacije lesne in kovinske konstrukcije. Izdelovali bodo embalažne letvice. Vrednost investicije je 1.432.800 eur, znesek sofinanciranja 573.120 eur.
• JUNIKOR d.o.o, Mežica: Gradnja novega objekta in nakup nove linije lesno-obdelovalnih strojev. Vrednost investicije 1.431.163 eur, znesek sofinanciranja 689.738 eur.
• Cemprin d.o.o., Mislinja: Modernizacija poslovanja podjetja Cemprin d.o.o.. Vrednost investicije 377.903 eur, znesek sofinanciranja 188.952 eur.
• PERGOLA, družba za gradbeništvo, posredovanje, trgovina in druge storitve d.o.o., Radlje od Dravi: Rekonstrukcija žagarskega objekta ter nakup pripadajoče opreme. Vrednost investicije je 2.075.623 eur, znesek sofinanciranja 1.037.812 eur.

Načrti razvoja v prihodnje

Na gospodarskem ministrstvu skupaj z lesnopredelovalno panogo zasledujejo cilje razvoja, zapisane v Slovenski industrijski strategiji 2021 ̶ 2030 in izvedbenemu dokumentu na področju lesne industrije, in sicer:

• povečanje prihodkov od prodaje v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno (stanje v 2021: 1,8 milijarde),
• povečanje predelanega okroglega lesa v Sloveniji v izdelke za neenergetsko rabo, v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo na 3 milijone m³ letno (stanje v 2021: 1,6 milijone m³),
• povečanje števila zaposlenih v panogah, povezanih z lesom, na 15.000 (stanje v 2021: 13.487);
• povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, z razvojem novih načinov rabe in predelave lesa;
• doseči vsaj 50-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah (po trenutni uredbi je obvezen 30-odstotni delež);
• ustvarjanje lesnopredelovalni verigi naklonjenega poslovnega okolja.

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko je predstavil tri letošnje razpise za lesno predelovalno panogo. Prvi, sicer že zaključen razpis je namenjen dvigu različnih kompetenc v lesarskih podjetjih. Drugi razpis v višini 1,5 milijonov evrov bo namenjen za investicije mikro podjetij v lesno predelovalni panogi. Način prijave in izvedbe bosta pri tem razpisu poenostavljena in prilagojena specifikam poslovanja teh podjetij.

Pri tretjem razpisu pa bo ministrstvo s pomočjo EU sredstev spodbujalo razvoj in izdelavo novih izdelkov iz lesa. Pri tem razpisu bo v okviru enega instrumenta izvedena kombinacija spodbud s povratnimi in nepovratnimi sredstvi, višina razpisanih sredstev pa bo v prvi fazi znašala 11 milijonov evrov. »Z vsemi ukrepi si ministrstvo prizadeva za izkoriščanja razvojnega potenciala lesa in hitrejšega doseganja ciljev, vezanih na zeleni prehod tudi s pomočjo dobro razvite lesnopredelovalne industrije.« je poudaril Sajko. 

Vir: GOV.si