“Če smo se med prazniki večkrat pregrešili, skušajmo po praznikih priti nazaj na ustaljen način prehranjevanja, ki naj bo čim bližje smernicam za zdravo prehranjevanje,” je dejala raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani in zdravem življenjskem slogu Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Kot smernice je Lavriša izpostavila enakomerno porazdelitev obrokov v dnevu ter vključevanje zelenjave oziroma sadja v vsak obrok. Priporoča uživanje obrokov na tri do štiri ure, torej tri večje in malico, kot je pest oreščkov ali jogurt.
Dietetičarka Katja Simić pa po praznikih priporoča prenehanje uživanja sladkorja, slaščic in ostalih prazničnih dobrot ter morebitno pretirano uživanje alkohola. “Jedilnik naj sestavljajo nepredelana živila, sadje, zelenjava, kakovostni mesni in rastlinski viri beljakovin, se pravi kakšni pusti kosi mesa, stročnice, ribe, morska hrana. Priporočam tudi uživanje polnozrnatih žit, ajdove kaše ali žgancev in fermentirane zelenjave, kot sta kislo zelje in repa. Vedno damo prednost lokalnemu in sezonskemu,” svetuje tudi Simić. Sladke pijače, sokove in gazirane pijače pa naj se nadomesti z bolj zdravimi napitki, kot sta voda in nesladkan čaj, priporoča.
Ena izmed napak po novoletnih praznikih, ob katerih marsikdo sprejme kopico novoletnih zaobljub, je po mnenju Lavriše tudi ta, da si ljudje zadajo preveč naenkrat in želijo vpeljati prevelike spremembe.
“Prehranjevalne navade je smiselno spreminjati postopoma, recimo vključimo zajtrk, več zelenjave, manj sladkarij. Spremembe torej uresničujemo po manjših delčkih in ko nam uspe uresničiti eno stvar, imamo tudi večjo motivacijo za naprej,” je razložila.
Tudi Simić po praznikih odsvetuje drastične prečiščevalne diete in kure, ki iz prehrane izločijo velike skupine živil. Te telo pogosto izčrpajo in oslabijo imunski sistem v času, ko bolnišnice beležijo porast sezonskih okužb. Drastično hujšanje pa negativno vpliva tudi na razpoloženje in po praznikih oteži vračanje v vsakdanjo rutino.
“Če se res počutimo, da je prebava preobremenjena poskusimo kakšen dan uživati lažje obroke, si privoščimo manjše porcije,” je dejala Lavriša o postu kot pogosti praksi po praznikih. Kot dolgoročno rešitev vidi vzpostavitev zdravega načina življenja, ki se ga potem držimo celo življenje.
Zdrav način življenja pa ne pomeni, da se ob posebnih priložnostih ne pregrešimo. “Dejansko si lahko privoščimo tudi kakšno slano ali sladko dobroto, ampak to zaužijemo zmerno. Ne napademo in pojemo cele vrečke čipsa, ampak si privoščimo skodelico čipsa. Zmernost je zagotovo vedno bolj zdrava in boljša izbira,” je poudarila Simić.
V zimskemu obdobju Simić daje prednost zelenjavi. “V našem okolju jo je kar nekaj, ki uspeva v zimskem času. Imamo recimo zelje, repo okisano ali svežo, rdečo peso, brstični ohrovt,” je poudarila. Našteta zimska živila, kot sta kislo zelje ali kisla repa, imajo na našo prebavo in zdravje pozitivne učinke, ker so bogata z vlakninami, je izpostavila tudi Lavriša. Slovenci po njenem mnenju zaužijemo bistveno premalo vlaknin.
“Vitamin D je edini, ki ga je nujno dodajati v zimskem času, ker živila niso dober vir vitamina D. Vsaj v zimskem času se nekje od oktobra do maja priporoča dodajanje vitamina D v odmerku 20 mikrogramov dnevno,” je še dodala Lavriša.
Vir: STA
