Pokojninska novela, sprejeta lani, je za moške skrajšala prehodno obdobje pri postopnem izenačevanju odmerne lestvice z ženskami. Tako bo za moške že od 1. januarja 2023 veljal takšen odmerni odstotek, kot je pri ženskah že uveljavljen.
Starostno pa se bo mogoče zaradi skrbi za otroke in obveznega služenja vojaškega roka upokojiti tudi ob dopolnjenih 38 letih pokojninske dobe brez dokupa. Zaradi otrok bo znižanje mogoče največ do starosti 61 let, zaradi služenja vojaškega roka pa največ do starosti 63 let.
Možna bo tudi predčasna upokojitev pri dopolnjeni starosti 60 let in s 40 leti pokojninske dobe, so navedli na pokojninskem zavodu. Za razliko od pogoja za starostno upokojitev, kjer je zahtevanih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, gre v primeru predčasne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki lahko denimo zajema tudi leta, ki so jih zavarovanci dokupili.
Sicer pa je pričakovati, da bo leto 2023 na pokojninskem področju pestro. V okviru načrta za okrevanje in odpornost za prihodnje leto je namreč predvidena priprava predloga pokojninske reforme, ki naj bi ga socialni partnerji prejeli do sredine leta. Reformo naj bi postopno uveljavljali od leta 2024 naprej.
Zaenkrat vsebina reforme ni znana, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je napovedalo, da bo vlada sporočila svoje predloge v prvih mesecih prihodnjega leta. V skladu z enim od ciljev iz izhodišč za prenovo pokojninskega sistema, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017 in ki bi mu sledil tudi minister za delo Luka Mesec, naj bi postopno dosegli ustrezno višino pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo v višini 70 odstotkov. Kot je Mesec sredi decembra pojasnil novinarjem, to pomeni, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo.
