Predlog tako predvideva konkretno znižanje večine denarnih kazni za manjše prekoračitve dovoljene hitrosti na cestah, medtem ko predvidene kazni za večje prekoračitve hitrosti po zdajšnjem predlogu ostajajo enake. Na ministrstvu poudarjajo, da vlada predloga še ni obravnavala, tudi v parlamentarni proceduri pa ga bo mogoče še izboljšati.
Minister Jernej Vrtovec napoveduje, da bo šel zakon v kratkem v vladno proceduro. Da predlagajo znižanje kazni za prehitro vožnjo, so se odločili, ker ocenjujejo, da je kazen ob prekoračitvi hitrosti za 10 ali 20 kilometrov na uro previsoka. “Naše kazni so v vrhu, med najvišjimi v Evropi,” opozarja minister.
Kazen za prehitro vožnjo za 10 kilometrov na uro znotraj naselja v Sloveniji znaša 250 evrov (polovička 125 evrov), v Avstriji pa le okrog 40 evrov, je navedel. Dodal je, da so preučili tudi vprašanje, ali bodo s tem ogrozili prometno varnost, in ugotavljajo, da višja kazen ne pomeni tudi manj nesreč in manj smrtnih žrtev.
“Ljudi je potrebno osveščati, da vozijo bolj previdno. Zaupamo posameznikom, voznikom, da so previdni, objestnim voznikom pa ostanejo poštene kazni. Kdor prekorači hitrost na recimo 100 kilometrov na uro v naselju, bo še vedno ob izpit in 1200 evrov,” je poudaril minister.
Pojasnil je še, da je govora o znižanju kazni zlasti tam, kjer je že konec naselja, ko recimo že ni več hiš. Minister pa ob tem obljublja tudi več dela pri preventivi v prometu. Izpostavlja tudi, da kazni za alkohol v prometu ostanejo enake, dvignili pa bodo kazni za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. “Ugotovili smo, da je ta kazen prenizka. In da v Sloveniji zelo veliko uporabljamo mobilni telefon med vožnjo, ne le za telefoniranje,” je še pojasnil minister.
Do predloga so nekoliko zadržani v strokovnih organizacijah na področju preventive pri varnosti v cestnem prometu, ne zato, ker bi nasprotovali znižanju kazni, temveč ker morajo temu slediti tudi ustrezni ukrepi na področju preventive in nadzora. Kot so v izjavi za medije opozorili v zavodu Varna pot, je hitrost razlog za nastanek skoraj polovice najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
Izpostavljajo primere drugih evropskih držav, kjer so na področju varnosti prometa uspešni. Kot so navedli v zavodu, so to dosegli najprej s spremembo zakonodaje, in sicer res z znižanjem kazni za prekoračitev hitrosti, so pa tudi uredili pravne temelje in zakonodajo, da je mogoče postavljanje večjega števila radarjev in sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah.
Države, ki so uspešne na področju prometne varnosti, so tudi izdelale konkretne rešitve za posamezne kategorije cest za zmanjševanje posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti, “vse po filozofiji, da cesta lahko odpusti napako voznika”.
Izpostavljajo tudi pomen izobraževanja za večjo prometno varnost, ki so ga vključile v izobraževalni proces šol, avtošol in v programe vseživljenjskega učenja.
V zgodbe o uspehu teh držav zavod umešča tudi preventivne aktivnosti. Kot pomemben del v Varni poti izpostavljajo tudi medije in javnost za gradnjo višjih standardov varnosti državljanov ter kulture varne mobilnosti.
V zavod Varna pot pa kot pomemben del strategij uspešnih držav na področju prometne varnosti izpostavljajo tudi politiko in izkazovanje višjih civilizacijskih norm, kjer je pomembna varnost življenja in zdravja državljanov, sistemska stabilnost, graditev zaupanja in jasen cilj ukrepov, ki so strokovno in dolgoročno umeščeni v državo. Izpostavljajo tudi graditev političnega konsenza, da ukrepi varne mobilnosti niso predmet dnevno-političnih interesov.
Strokovnjak s področja prometne varnosti Andrej Brglez je za POP TV izpostavil, da mora biti kazen hitra in učinkovita ter primerno visoka.
