Generalna skupščina ZN je mednarodni dan, ki poudarja pomen čistega zraka ter nujnost ukrepanja za izboljšanje kakovosti zraka in zaščito zdravja ljudi, uvedla z resolucijo leta 2019. Prvič je bil tako obeležen 7. septembra 2020.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) danes onesnažen zrak diha 99 odstotkov sveta. Prav onesnaženost zraka velja za največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi, letno povzroči sedem milijonov prezgodnjih smrti. Če v bližnji prihodnosti ne bo konkretnih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zraka, bi se lahko število prezgodnjih smrti, ki so posledica onesnaženega zraka, do leta 2050 po oceni stroke povečalo za 50 odstotkov.
Okoljski program Združenih narodov (UNEP) je na podlagi poročil o kakovosti zraka držav članic 10 ključnih aktivnosti za zmanjševanje onesnaženosti zraka združil v šest kategorij: onesnaženost zraka v zaprtih prostorih, onesnaževanje, ki ga povzročajo vozila, javni transport, industrijske emisije, sežiganje odpadkov na prostem in stanje nacionalnih standardov ter zakonodaje, ki se nanašajo na onesnaženost zraka.
Čist zrak je pomemben za zdravje in vsakdanje življenje ljudi, onesnaženost zraka pa naj bi bila največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi ter eden od glavnih vzrokov smrti in bolezni, ki se jim je mogoče izogniti, na svetovni ravni. Onesnaženost zraka sicer nesorazmerno bolj prizadene ženske, otroke in starejše osebe, negativno pa vpliva tudi na ekosisteme. Izpostavljenost onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih in na prostem je tesno povezana s pojavljanjem kardiovaskularnih bolezni, kot so infarkt in srčne bolezni, pa tudi z rakom in boleznimi dihal.
ZN zato vlade, podjetja, civilno družbo in posameznike pozivajo, da se aktivirajo in prispevajo k zmanjševanju onesnaženosti zraka.
