Svetovni dan spanja poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje, namenjen pa je ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je spanje eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih.
Raziskave pa kažejo, da Slovenci spimo premalo. Nacionalna raziskava o vplivu pandemije covida-19 na življenje, ki jo je izvedel NIJZ, denimo kaže, da je 42 odstotkov odraslih prebivalcev v času pandemije med delovnim tednom spalo manj kot sedem ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja. Tudi raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, od devet do 11 ur.
Poleg dolžine spanja so sicer pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo, zjutraj pa se večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
Spanje je po navedbah NIJZ ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno tudi za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto možganskih funkcij, so še zapisali na NIJZ. Dodajajo, da urejeno spanje tudi krepi imunski sistem, nenazadnje pa ima ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje.
Na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko v veliki meri vplivamo sami, so še poudarili. Če prepoznamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu.
Izpostavili so tudi motnje dihanja v spanju, ki so pogosta motnja spanja in vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po ocenah trpi 150.000 prebivalcev Slovenije.
