Vsako leto na veliki šmaren Marijino narodno svetišče na Brezjah, kjer se maše vrstijo preko celega dne, obišče več kot 10.000 ljudi. Prav tako maše potekajo po drugih romarskih središčih in Marijinih svetiščih po državi. Največ se jih bo odvilo danes ob 10. uri, številne maše, ki so jih spremljale procesije z lučkami, pa so potekale tudi že na predvečer praznika.
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl bo ob 10. uri maševal na Ptujski Gori, koprski škof Jurij Bizjak na Sveti Gori pri Gorici, novomeški škof Andrej Saje na Zaplazu, upokojeni novomeški škof Andrej Glavan v Strunjanu, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik na Prihovi, upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar v Turnišču, apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Jean-Marie Speich pa pri Gradu na Goričkem. Celjski škof Maksimilijan Matjaž bo slovesni romarski maši vodil ob 9. in 11. uri na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.
Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950.
Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Praznik Marijinega vnebovzetja je od leta 1992 v Sloveniji dela prost dan.
Katoliška cerkev s tem praznikom po navedbah Slovenske škofovske konference poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti.
Vir: STA
