Srečanje pri Prežihovi bajti vsako leto organizira Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, a je pred enim letim avgustovsko srečanje ob lanski okrogli obletnici rojstva odpadlo zaradi posledic ujme na Koroškem.
Drevišnje srečanje pri Prežihovi bajti bo osvetlilo dogajanje pred stotimi leti v Guštanju, kot so se v preteklosti imenovale Ravne na Koroškem.
Kot so ob tem spomnili pri Koroškem pokrajinskem muzeju, se je Lovro Kuhar po prvi svetovni vojni vrnil domov, pomagal domačim, se preživljal z različnimi deli in se zaposlil tudi v Thurnovi jeklarni v Guštanju. Z družino je živel v uradniški hiši železarne do leta 1930.
Med letoma 1920 in 1930 je od blizu spoznaval težaško delo in tegobe delavcev ter spremljal in sooblikoval dogodke v domači okolici. Ti so ga osebnostno zaznamovali. Prav socialna, družbena in politična klima v Guštanju v drugem desetletju 20. stoletja je odločno usmerila pisateljevo življenje in delovanje ter ga oblikovala v pronicljivega in odločnega borca za pravice najranljivejših, so poudarili pri muzeju.
Na prireditvi, ki se bo pri Prežihovi bajti začela ob 18. uri, bo slavnostni govornik višji arhivist iz koroške enote Pokrajinskega arhiva Maribor Vinko Skitek. Program bo sooblikovala glasbena zasedba Hedera Vento.
Ob slabem vremenu bo dogodek prestavljen v večnamensko dvorano v Kotljah.
Korošci z vsakoletnim tradicionalnim srečanjem pri Prežihovi bajti ohranjajo spomin in širijo spoznanja o pisatelju, njegovem življenju in delu. Spominski muzej, kjer potekajo avgustovska srečanja, sicer ni Prežihova rojstna hiša, ampak prvo lastno bivališče Kuharjevih.
Tja se je družina Prežihovega Voranca preselila leta 1911, ko je bil Prežih star 18 let. Od leta 1979 je tam urejen spominski muzej Prežihovega Voranca, ki je v upravljanju Koroškega pokrajinskega muzeja. Del spominskega območja je tudi bližnji mogočni bronasti portret Prežihovega Voranca s pogledom proti Kotljam, kot ga je upodobil kipar Stojan Batič.
Vir: STA in Koroški pokrajinski muzej
