Lani so na Ministrstvu za zdravje začeli izvajati projekt “Krepitev mobilnih paliativnih timov”, ki bo trajal do leta 2026. Namen projekta je okrevanje in odpornost, kot tudi ukrepi za krepitev kompetenc za zagotavljanje kakovosti oskrbe. S projektom bodo na nacionalni ravni podprli izvajanje paliativne oskrbe bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju, so zapisali.
Izvajalcem mobilnih timov želijo s tem projektom zagotoviti vozila, prenosno medicinsko opremo in zaščitno osebno opremo, prav tako pa tudi izobraževanje. Za izvedbo projekta sta iz sklada za okrevanje in odpornost namenili dva milijona evrov.
V okviru projekta je že začelo delovati devet mobilnih timov, in sicer na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah v Celju, na Ptuju, v Murski Soboti, na Jesenicah, v Novem mestu, Novi Gorici in Izoli. Mobilne enote pa poleg omenjenih delujejo tudi v UKC Ljubljana za hematološke bolnike in bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo in v bolnišnici Slovenj Gradec.
Ministrstvo je na predlog UKC Ljubljana letos na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti omogočilo tudi izvajanje programa Paliativna obravnava otrok. Za najmlajše bolnike v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani deluje pediatrični paliativni tim, ki ga vodi koordinatorica paliativne oskrbe za otroke Anamarija Meglič.
Tim oddelka za akutno paliativno oskrbo na onkološkem inštitutu je edini v državi, ki trenutno izvaja vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe vključno s triažo, koordinatorstvom in 24-urnim telefonskim svetovanjem, bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo ter oskrbo na domu prek mobilne paliativne enote.
Na oddelku po besedah njegove vodje Maje Ebert Moltara, ki je državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, že dlje časa opažajo, da se nanje obrača vse več bolnikov z rakom. Vendar pa se zaradi kadrovske stiske le s težavo odzovejo na vse potrebe. Na oddelku se je v zadnjih treh letih število obravnav povečalo skoraj za petino, v ambulanti za zgodnjo paliativno oskrbo pa se je število pregledov v istem obdobju skoraj potrojilo.
Paliativa ne pomeni le skrbi za umirajoče.
Predstavnica paliativne dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje Vesna Papuga je tudi poudarila, da je paliativni bolnik vsak z neozdravljivo kronično boleznijo, denimo s srčnim popuščanjem. Paliativna oskrba se po njenih besedah vključuje v obstoječo specifično obravnavo kot del celostne oskrbe kroničnih bolnikov, so zapisali v Splošni bolnišnici Celje.
V zbornici zdravstvene in babiške nege razumejo svetovni dan kot priložnost za premislek o napredku, doseženih ciljih in prihodnjih aktivnostih, ki bodo še okrepile dostopnost do paliativne oskrbe vsem s potrebo po njej. Biti mora kakovostna in dostopna, meni delovna skupina za paliativno zdravstveno nego in oskrbo pri zbornici.
Letošnji svetovni dan je v znamenju 10. obletnice sprejetja resolucije o paliativni oskrbi. Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije je z njo države članice leta 2014 pozvala k okrepitvi paliativne oskrbe kot dela celostne skrbi v življenju človeka.
Vir: STA
