Po doslej zbranih podatkih so potres čutili prebivalci celotne države, najbolj pa v regijah na meji s Hrvaško. Ob tem ocenjujejo, da intenziteta potresa v naši državi ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici.
Kot je povedala vodja brežiške izpostave Zdenka Močnik, je bil potres na njihovem območju razmeroma močan, zato so že stopili v stik s predstavniki občinskih civilnih zaščit. Za zdaj večje škode niso zabeležili, a je bilo rahlo poškodovanih kar nekaj dimnikov, streh in zidov na posameznih objektih.
Kar nekaj klicev so prejeli iz Kostanjevice, kjer gre za starejše mestno jedro, zagotovo pa bodo ljudje čez dan še zaznali kakšno manjšo škodo. Gasilci društev iz Kostanjevce, Prekope in Senovega ter poklicna gasilska enota v Krškem so sicer na terenu, o manjši škodi javljajo tudi z Bizeljskega.
“Klici se vrstijo, zdaj ko so ljudje malo pogledali okoli svojih nepremičnin, vendar nikjer ni tako hudo, da bi morali koga izseliti. Je pa bilo kar nekaj strahu, saj nas je pošteno streslo,” je še dodala Močnikova.
Nuklearna elektrarna Krško (Nek) se je po potresu samodejno zaustavila, a po prvem pregledu kaže, da ni utrpela posledic, je na Twitterju zapisal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. V elektrarni zdaj opravljajo sistematičen pregled njenih sistemov in opreme, v 24 urah pa bodo načrtovali ponoven zagon.
Po do sedaj zbranih podatkih večje škode ni bilo niti na Celjskem, so pa zaznali poškodbe posameznih cerkvenih objektov, dimnikov, streh, pročelja fasad in starejših objektov, kjer je prišlo do posameznih razpok in odpada ometa. V Slovenskih Konjicah je prišlo do poškodbe dimnika v podjetju Konus, v Radečah se je sprožil manjši zemeljski plaz, ki pa ne ogroža objektov ali ljudi. V Braslovčah in Taboru je za kratek čas izpadla mobilna telefonija. Tudi iz Dobja poročajo o nekaj porušenih dimnikih in poškodbah na strehah, gasilske enote so trenutno aktivirane v občinah Dobje, Slovenske Konjice, Celje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah.
Na mariborskem območju je ponekod zaradi potresa prišlo do izpada elektrike in telekomunikacijskih povezav. V Slovenski Bistrici je dogodek povzročil poškodbe na nekaterih starejših objektih, v Šentilju pa so popokale stene gasilskega doma ter na nekaterih drugih stavbah. Tudi v Rušah je odpadlo nekaj strešnikov in ometa.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so po potresu po neuradnih informacijah govorili, da bi umaknili bolnike iz 15. nadstropja stolpnice, a se selitve nato niso lotili.
Župan Občine Sveta Trojica David Klobasa je na Facebooku sporočil, da je škodo utrpela tudi tamkajšnja cerkev, zato pričakuje, da odgovorni prepoznajo pomembnost kulturnih spomenikov in jim pomagajo sanirati nastalo škodo. Cerkev je bila sicer poškodovana že spomladi, ko je potres prizadel Zagreb.
Iz ministrstva za javno upravo so sporočili, da so zaradi posledic potresa prekinili delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor, obe pa bosta od srede ponovno nemoteno poslovali.
Na starejši stavbi ptujske upravne enote je po njihovih navedbah prišlo do pokanja sten in padanja ometa, zato so bili uslužbenci napoteni domov, poškodovan ni nihče. Stavbo iz leta 1900 so pregledali predstavniki gradbene stroke, ki so ugotovili, da nastale poškodbe ne predstavljajo tveganja za varno delo javnih uslužbencev. Bo pa potrebna sanacije stavbe, za katero bodo na direktoratu za stvarno premoženje takoj pričeli pripravljati načrt. V postopku bodo sodelovali tudi z Mestno občino Ptuj, so napovedali na ministrstvu.
Na mariborski upravni enoti pa so po potresu ostali brez elektrike, uslužbence so evakuirali, poškodovanih prav tako ni. Odpovedali so jim vsi informacijski sistemi, stanje so pregledali informatiki mariborske mestne občine in ob pomoči informatikov ministrstva za javno upravo odpravili napake v delovanju informacijskih sistemov, so še navedli na ministrstvu.
Kot so sporočili iz Elektra Maribor, je potres povzročil nekaj prekinitev oskrbe z električno energijo. Zaradi delovanja občutljive transformatorske zaščite je prišlo do samodejnega izklopa desetih transformatorskih postaj s skupaj 1914 uporabniki, večinoma na območju Melja. Njihovi delavci so poskrbeli za to, da je bila oskrba z električno energijo ponovno vzpostavljena v najkrajšem možnem času.
Gasilska enota UKC Ljubljana je prav tako že opravila pregled objektov in za zdaj ni zaznala posledic potresa v osrednji bolnišnici. Po navedbah UKC na Twitterju kaže, da je tresenje dobro prestal tudi del infekcijske klinike, ki je bil zgrajen med leti 1899 in 1901.
