Čezmejni Geopark Karavanke je bil ustanovljen leta 2011, leta 2013 postal del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov, od novembra 2015 pa ima naziv UNESCO Globalni Geopark. Do leta 2019 je Geopark deloval kot Delovna skupnost Geopark Karavanke, naslednjo prelomnico v razvoju pa predstavlja ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje »EZTS Geopark Karavanke« z novembrom 2019, s strani prej omenjenih štirinajstih občin.
Cilji EZTS Geopark Karavanke so ohranjanje geoloških in naravnih virov ter kulture in kulturne dediščine na območju občin članic; ozaveščanje, obveščanje in izobraževanje o Geoparku Karavanke in uveljavljanje geoparka; gospodarski razvoj Geoparka, med drugim s sonaravnim turizmom; splošno čezmejno sodelovanje, razvoj in lokalno politično usklajevanje in zastopanje interesov celotne regije v smislu trajnostne regionalne politike.
V okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 se izvajata projekta (Naravni geološki prostor Peca) in KaraWAT (Strategija trajnostnega upravljanja vodnih virov v Karavanke UNESCO Globalnem Geoparku), ki se sofinancirata s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Dežele Koroške. V projektu KaraWAT, ki se je pričel izvajati januarja 2021 in se bo zaključil konec avgusta 2022., sodelujejo kot projektni partner skupaj z vodilnim partnerjem Geološkim zavodom Slovenije in projektnim partnerjem Fachhochschule Kärnten – gemeinnützige Privatstiftung.
Glavni cilj projekta KaraWAT je priprava jasne in strukturirane strategije za trajnostno upravljanje z vodnimi viri v čezmejnem prostoru Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka, ki bo vključevala učinkovito usmerjen akcijski načrt 2022+ z jasnimi izvedbenimi ukrepi, kot so trajnostna raba in varstvo voda Karavank, naravne nesreče – preprečevanje in posredovanje ter ozaveščanje in uporaba v turizmu.
V maju in decembru 2021 so izvedli štiri delavnice. Tako na avstrijski kot slovenski strani so se v razpravi z lokalnimi in regionalnimi deležniki in strokovnjaki ukvarjali z izzivi upravljanja z vodami v Geopark občinah. Izvedenih je bilo tudi šest delavnic za pripravo končne skupne „vodne strategije“. Delavnice so bile osredotočene na naslednje tematike: naravne nesreče in preventiva, možne izboljšave čezmejnega sodelovanja pri upravljanju vodnih virov, ukrepi za ozaveščanje in turistični potencial vodnih virov, potenciali in zaščita mineralnih voda, akcijski načrt ukrepov in aktivnosti.
Konec avgusta bo vzpostavljen interaktivni trijezični spletni pregledovalnik, ki bo vseboval različne javno dostopne podatke, pomembne za poznavanje in upravljanje z vodami (geološke in hidrogeološke karte, merilne postaje, opozorilne karte nevarnosti, interesne točke itd). Na območju Geoparka se izvajajo tudi pilotne aktivnosti, pri čemer so že vzpostavili nove postaje za spremljanje količinskega stanja kraških podzemnih voda v Topli in rudniku Mežica, raziskali sestavo mineralne vode Rimski vrelec v Kotljah in pripravljali vsebine za valorizacijo mineralne vode v Železni Kapli. Več informacij in rezultatov je dostopnih TUKAJ.
Projekt Nature Game združuje sedem partnerjev iz Slovenije in Avstrije in je bil razvit pod strategijo Geoparka Karavanke. Partnerji so občine Črna na Koroškem, Prevalje, Globasnica, Turistični rudnik in muzej Podzemlje Pece, Naturfreunde Petzen ter Obirske kapniške jame pod vodstvom vodilnega partnerja F.S. Immobilienverwaltungs GesmbH.
Projekt se izvaja od marca 2018 in se bo prav tako zaključil s koncem avgusta 2022. Glavni cilj projekta NatureGame je trajnostna in gospodarska valorizacija geo- in biodiverzitete osrednjega čezmejnega gorovja Pece in okolice ter s tem Geoparka Karavanke ter krepitev zavesti o naravi s kombinacijo privlačnih aktivnosti na prostem ter mrežo destinacij naravnih in geoloških doživetij.
V okviru projekta NatureGame so že nastale številne privlačne turistične ponudbe na obeh straneh meje: Olimpline Črna na Koroškem – najdaljši neprekinjeni zipline v Sloveniji, z najvišjo točko 250 m nad tlemi in dolžino 1260 m; plezalni stolp in stolp za ledno plezanje Šmihel pri Pliberku; balvanska dvorana za plezanje Železna Kapla; info točka gora sv. Heme in Podjuna; kolesarska info točka Poljana ter nova interpretacijska časovna pot in Bergmandelčeva zakladnica doživetij v Podzemlju Pece.
Včeraj je na Peci skupaj s predstavniki projektnih partnerjev in Geopark občin potekal ogled gradnje novega Geopark centra za obiskovalce GEO.DOM skupaj s panoramsko restavracijo, ki bosta svoja vrata odprla pozimi 2022. Center za obiskovalce Geoparka Karavanke bo poleg ostalih vsebin vključeval tudi tematiko vodnih virov iz projekta KaraWAT, in sicer razlago dinamike toka kraških voda na Peci, prikazane pa bodo tudi meritve iz novih merilnih postaj z območja Geoparka.
Vodilo obeh projektov je trajnostno upravljanje geološke in naravne dediščine čezmejnega območja Geoparka Karavanke, ki je izredno raznolika. Njeno varstvo in ohranjanje ter hkrati preprečevanje škodljivih vplivov voda zajema trajnostno upravljanje celotnega porečja vodotokov ter načrtovanje posegov v prostor, ki so prilagojeni naravnim danostim, za kar pa je potrebno tudi povečanje zavedanja in ozaveščanje prebivalcev.
Mimogrede, slovenska imena imajo tudi Gallizien/Galicija, Sittersdorf/Žitara ves, Neuhaus/Suha in Lavamünd/Labot.