Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Krek je v nedeljo, potem ko so na inštitutu zaznali stisko v gospodarstvu, vzpostavil stik s Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS). Kot je pojasnil, so imeli v zbornici težave z iskanjem ustreznih izvajalcev, ki bi lahko opravili testiranje zaposlenih v trgovini na okužbo z novim koronavirusom.
“Povedali smo jim, da se lahko gredo testirat v zdravstvene domove, h koncesionarjem in k zasebnikom, ki so na seznamu,” je pojasnil Krek. Tako je predsednici zbornice Mariči Lah poslal tudi seznam zasebnikov, ki lahko v skladu z odločitvijo nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja izvajajo testiranje.
“Ne gre za favoriziranje nobenega posameznega izvajalca, saj dejavnost testiranja s hitrimi testi lahko izvajajo vsi subjekti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so registrirani za to izvajanje,” so danes dodatno poudarili na NIJZ.
Krek je spomnil, da testiranje na novi koronavirus v Sloveniji poteka pod okriljem ministrstva za zdravje. Inštitut v samo testiranje ni vključen, le na začetku so kot strokovnjaki predložili standarde, ki bi jim morali odgovarjati testi.
“Vsi moramo pomagati gospodarstvu, da preživi,” je poudaril Krek in zatrdil, da je to tudi edini razlog, da je stopil v stik s TZS. Koga je ali bo TZS izbrala ali predlagala svojim članom, na NIJZ ne vedo, niti jih to ne zanima. “Pomembno nam je, da se bodo testirali in da virusu preprečimo, da vstopi v populacijo,” je dejal.
V zvezi s testiranjem zaposlenih, v določenih dejavnostih pa tudi strank, v večjem delu gospodarstva je še veliko neznank. Med drugim je vprašanje, ali je mogoče od petkove odločitve vlade izvesti dovolj testiranj, da se bodo lahko trgovine in storitve odprle že v torek.
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Ajda Cuderman je v petek zvečer na vladni novinarski konferenci ob predstavitvi ukrepa pojasnila, da si morajo testiranje organizirati oz. zagotoviti izvajalci storitev sami. Sama sicer ni iz zdravstvene stroke, zato o kapacitetah ni želela govoriti, imajo pa v vladi po njenih navedbah “vsa zagotovila, da imamo kapacitete za varno sproščanje”.
Na vprašanje, kdo bo kril stroške testiranja zaposlenih, je Cudermanova takrat odgovorila, da v skladu s sedmim protikoronskim zakonom breme stroškov testiranja zaposlenih nosi država. “Vsako podjetje, ki želi delovati in testira svoje zaposlene, dobi te stroške povrnjene,” je dejala. Glede posameznikov, ki bi se morali testirati kot stranke, pa je ocenila, da je izbire za testiranje, tudi brezplačno, dovolj.
Vprašanje je tudi, kako naj bi podjetja zbirala podatke o zaposlenih in strankah, da bi lahko inšpektorjem predložila dokaze o opravljenih testih na obeh straneh. “Stvar vsakega posameznika je, da organizira svoj posel,” je dejala Cudermanova. “Prepričana sem, da se bodo ljudje hitro znašli.”
Glede same smiselnosti testiranja ne le zaposlenih ampak tudi strank pa je državna sekretarka podčrtala, da če želi država potrošnikom ponuditi čim več odprtih dejavnosti, čim več blaga in storitev, je to treba narediti pod takimi pogoji, da “se ne bo preveč na hitro zgodilo kaj neljubega ali se ponovno zapiralo”.
Že v soboto je prišlo do dodatnega sproščanja omejitvenih ukrepov v gospodarstvu. Vrata so namreč lahko odprle dodatne trgovine in dejavnosti, med drugim vse trgovine velikosti do 400 kvadratnih metrov, a le, če so lahko njihovi zaposleni že predložili negativne teste. Za tiste trgovine in dejavnosti, ki so lahko obratovale do sedaj, denimo prodajalne z živili, bo testiranje zaposlenih potrebno od 12. februarja dalje, za tiste, ki se odpirajo na novo, pa je testiranje obvezno nemudoma.
Za nekaj dejavnosti odlok zahteva negativni test tako za zaposlene kot za potrošnike. To so storitve nepremičninskega posredovanja, storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov ali medicinske pedikure oz. manikure, individualne storitve strokovnega oz. poslovnega izobraževanja in usposabljanja ter storitve salonov za nego živali.
