Kot izpostavljajo, ni enotnega merila, kdaj otroka pustiti samega doma, otroci se namreč med seboj precej razlikujejo. A po splošnih priporočilih otroka, mlajšega od 10 let, ne puščamo doma samega.
Staršem starejših otrok svetujejo, naj bo odločitev, ali jih pustiti same doma, odvisna predvsem od otrokove zmožnosti dobre presoje in pravilnega ravnanja, ko se znajde sam v nepričakovani situaciji. “Upoštevamo tudi, kako odgovoren je otrok pri delu za šolo in domačih opravilih ter ali spoštuje dogovorjena pravila in varnostne ukrepe,” dodajajo. Predlagajo, da starši otroka nekajkrat preizkusijo in pustijo za krajši čas samega, medtem ko so nekje v bližini in lahko dosegljivi. Potem naj se o tej izkušnji z otrokom pogovorijo in ugotovijo, pri katerih spretnostih še ni dovolj zanesljiv.
A še preden otroka pustijo samega, svetujejo, da se družina dogovori o pravilih, ki jih bo otrok spoštoval tudi, ko bo sam doma. Izpostavljajo teme, o katerih se je pomembno dogovoriti. In sicer kdaj in kako naj spremlja pouk na daljavo in naredi domačo nalogo, ali lahko uporablja kuhinjo za pripravo malice in katere gospodinjske aparate lahko uporablja, ali lahko gleda televizijo in igra računalniške igrice, če da, pa tudi, katere lahko igra in kako dolgo.
Poleg tega naj starši z otrokom dorečejo tudi, katera domača opravila mora narediti, da obiski sošolcev, prijateljev ali sosedov niso dovoljeni, da ni dovoljeno iti iz stanovanja, niti ni dovoljeno odpirati vrat neznancem ali sosedom.
Starši naj z otrokom tudi za vsak dan pripravijo urnik, ki naj vključuje natančno uro in trajanje vsake dejavnosti. Poleg tega naj poskrbijo za malico in zdrave prigrizke, če ne želijo, da otrok uporablja štedilnik, mikrovalovno pečico, nože in drugo opremo. Če pa otroku dovolijo, da si hrano pripravlja sam, pa mora razumeti in spoštovati nekatera varnostna pravila, ker se otroci v kuhinji največkrat opečejo z vročo hrano in tekočinami, še opozarjajo na NIJZ.
Otrok pa naj bo tudi poučen, kaj storiti oz. na koga se obrniti v primeru nezgode, poškodbe, če bi prišlo do požara, poplave ali druge nesreče. Otrok naj se zna oskrbeti, če se ureže ali opeče. Na vidnem mestu naj bodo na voljo telefonske številke in drugi podatki za nujne primere, svetujejo na NIJZ. Izpostavljajo klicne številke nujne medicinske pomoči in gasilcev 112, policije 113, pa tudi domači naslov in telefonsko številko, ime, priimek in telefonsko številko staršev, soseda, ki mu starši zaupajo ter starih staršev ali družinskih prijateljev.
