V letu 2023 se je v Sloveniji zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 3771 nesreč, v katerih je umrlo 33 ljudi, 329 pa jih je bilo huje poškodovanih. Primerjava med letoma 2023 in 2024 pokaže, da se je število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti lani sicer zmanjšalo za devet odstotkov, se je pa precej povečalo število hudo poškodovanih, za več kot 22 odstotkov.

V prvih treh mesecih letos sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili 602 prometni nesreči, v katerih je umrl en udeleženec, 37 pa jih je bilo huje poškodovanih.

Delež prometnih nesreč, do katerih pride zaradi neprilagojene hitrosti, se v zadnjih petih letih v Sloveniji giblje okoli 18 odstotkov vseh nesreč. S tem je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče ter prvi vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom (44 odstotkov) in s hudimi poškodbami (42 odstotkov).

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov (v obdobju zadnjih petih let v povprečju v 70 odstotkih), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil.

Največ prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, so lani zabeležili v naseljih, sledijo avtoceste in lokalne ceste. Največ udeležencev je umrlo na regionalnih cestah prvega reda ter na cestah v naseljih brez uličnega sistema in na lokalnih cestah.

Policija je sicer letos do konca marca zabeležila 29.442 kršitev s področja hitrosti, v letu 2024 120.237, v letu 2023 pa 121.423 kršitev.

Prikazovalniki hitrosti agencije za varnost prometa, ki so nameščeni na 15 lokacijah po vsej Sloveniji, so letos najhujši primer kršitve zabeležili v občini Žetale, kjer je bila konec marca pri omejitvi hitrosti 50 kilometrov na uro najvišja izmerjena hitrost 146 kilometrov na uro, 70 odstotkov vozil pa je vozilo nad omejitvijo.

V občini Mokronog – Trebelno je voznik pri omejitvi hitrosti 40 kilometrov na uro vozil 122 kilometrov na uro, 66 odstotkov vozil pa je vozilo nad omejitvijo, so zapisali na agenciji.

Agencija bo prihodnji teden skupaj z Zavodom Varna pot začela tudi kampanjo ozaveščanja o predlogu spremembe terminologije iz “prometna nesreča” v “trk” ali “trčenje”, kadar gre za posledico zavestnega neodgovornega ravnanja, zaradi prehitre vožnje, alkohola ali drog.

V četrtek bodo številni slovenski strokovnjaki s področja varnosti v prometu na okrogli mizi razpravljali na temo Prometna nesreča ni nesreča.

Na agenciji sicer poudarjajo, da vsako zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za en kilometer na uro pomeni zmanjšanje števila smrtnih žrtev za štiri odstotke.

Vir: STA