Vlada je soglasje k imenovanju Kovačića za direktorja celjske bolnišnice dala na seji pred enim tednom.
O razrešitvi Ačkuna je danes prvi poročal portal Necenzurirano, ki je v zadnjih dveh mesecih razkril več informacij v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri delu radiologov celjske bolnišnice.
Med drugim je portal v začetku marca poročal o zamudah pri pripravi in branju izvidov, ta teden pa, da so radiologi polovico dela, za katerega so dobili dodatno plačilo prek podjemnih pogodb, opravili kar med rednim delovnim časom.
Kot so v zvezi s tem v sredo za STA pojasnili v bolnišnici, je prejšnje vodstvo bolnišnice zaradi suma o nepravilnostih evidentiranja dela po podjemnih pogodbah odredilo analizo osemmesečnega dela zdravnikov specialistov radiologije v letu 2022.
“Analiza je pokazala kršitve pogodbe o zaposlitvi, saj je bil del storitev, ki so jih radiologi opravljali po podjemni pogodbi, opravljen v rednem delovnem času. Na radiološkem oddelku je za polni ali krajši delovni čas zaposlenih 13 zdravnikov specialistov in osem zdravnikov specializantov radiologije. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 12,” so pojasnili v celjski bolnišnici.
Na podlagi rezultatov analize je sedanje vodstvo bolnišnice omenjenim 12 radiologom izdalo pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, hkrati so morali vrniti preveč izplačana plačila po podjemni pogodbi za storitve, ki so jih opravili v rednem delovnem času ali v drugih oblikah dela po pogodbi o zaposlitvi. Skupno so že vrnili 17.403,43 evra neto honorarjev.
Portal Necenzurirano danes poroča, da je Ačkuna s položaja “odnesla” neposredna odgovornost za dogajanje na oddelku ter da je bil po ugotovitvah internega poročila tudi sam med 12 radiologi, ki so kršili pogodbe o zaposlitvi.
“Toda obračunavanje dodatnih delovnih ur med redno službo očitno ni bila edina sporna praksa. V zadnjih dneh so namreč v Celju začeli preverjati tudi Ačkunovo delo za druge zdravstvene ustanove,” poroča portal.
Ob tem navaja, da sta si predstojnika radioloških oddelkov celjske bolnišnice Ačkun in slovenjgraške bolnišnice Miran Jeromel “navzkrižno dodeljevala popoldansko, dodatno plačano delo“. Portal se med drugim sprašuje, kako jima je poleg časovno zahtevnega vodenja oddelkov in rednega dela uspelo opravljati dodatne storitve, ki bi jima glede na veljavne normative morale vzeti tudi po več kot 10 ur dnevno.
“Edini logičen odgovor je, da je z normativi za odčitavanje magnetne resonance (MR), računalniške tomografije (CT) in ultrazvoka za redno delo nekaj narobe. Ker so očitno prenizki, jih radiologi zlahka izpolnijo. Za storitev, za katero porabijo le nekaj minut, si lahko obračunajo skoraj tri četrt ure dela. To pomeni, da jim znotraj delovnega časa ostane veliko število ur, ki jih lahko zapolnijo z uradno popoldanskim delom,” so med drugim navedli pri Necenzurirano.si.
