Najevska lipa, simbol Črne na Koroškem, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Tilia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, na 1056 m nadmorske višine. Je najdebelejše drevo v naši državi. Izjemna je po svojem videzu, starosti in seveda merah, saj je znana kot najdebelejša lipa v Sloveniji, ni pa najdebelejše drevo, kot navajajo številni spletni portali in mediji. Čeprav bi si domačini želeli, da bi bila, jo po merah prekaša Gašperjev kostanj.
»Na informacijski tabli poleg lipe je navedeno, da ji je leta 1969 gozdarski inženir Sgerm v prsni višini izmeril obseg 11,24 metra. Ker pa je leta 1980 del trhlega oboda propadel, se je njen obseg nekoliko zmanjšal. Ko so leta 1993 lipi odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti, je v obsegu merila 10,56 metra, leta 2006 pa 10,70 metra. Po podatkih Zavoda za varstvo narave je starodavna lipa visoka 24 metrov, njeno starost strokovnjaki ocenjujejo na okrog 700 let. Del južne strani oboda manjka, severno stran drevesa poraščajo z mahovi in lišaji. Lipa je ograjena z leseno ograjo, da ji številni obiskovalci, ki jo pridejo pogledat, ne hodijo »po prstih«. Nedaleč stran stoji staro znamenje, na katerem je bila po pripovedovanju Fanike Osojnik še nedavno zapisana letnica 1227.«
»Po legendi naj bi nekoč Turki na begu pred domačini zakopali zaklad, da pa bi se pozneje spomnili tega mesta, so nad njim zasadili 12 lip. V resnici strokovnjaki domnevajo, da je lipa zrasla skupaj iz sedmerih debel, toda podobno kot za starost tudi o tem ni bolj natančnega podatka, saj je drevo znotraj votlo. V tem smislu je veličastna Najevska lipa tudi simbol mogočnosti, ki raste iz skupnih korenin.«
»Milan in Fanika Osojnik sta povedala, da so se pod lipo, ob kateri je bilo nekoč balinišče, ob nedeljah popoldan zbirali Črnjani in prebivalci sosednjih vasi, sosedje, pa tudi dekle in hlapci. Pod lipo so imeli mizo in dve klopi; Milanov ded je obiskovalce prav rad pogostil s »črničevcem« (borovničevo žganje), ki ga je sam skuhal. Moški so balinali, otroci pa so postavljali keglje. Včasih so pod lipo prepevali stare domače pesmi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile sledi balinišča še vidne, danes ne več. So pa pred desetletji ob nedeljah vaščani hodili pod lipo na piknike; včasih tudi po več družin hkrati. Fanika Osojnik se spominja, da so jo kakšno nedeljo poklicali že ob 6. zjutraj in povprašali, če je pod lipo še kaj prostora. S seboj so prinesli roštilj za peko mesa.«
Od osamosvojitve Slovenije, od avgusta 1991, pod lipo vsako leto poteka srečanje, prvotno se je imenovalo Srečanje državnikov pod Najevsko lipo, že tradicionalno srečanja pa zadnja leta poteka v začetku julija in so ga preimenovali v Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo. Organizator prireditve je Občina Črna na Koroškem. Nanjo pa so povabljeni znani obrazi slovenskega političnega prostora, ki obiskovalce pozdravijo s svojimi nagovori. Raznovrsten kulturni program, ki izhaja iz kulturno-etnološke dediščine okolja, brezplačna malica, stojnice izdelovalcev domačih obrti, so elementi, ki privabijo veliko množico obiskovalcev. Značilnost srečanja pod Najevsko lipo predstavlja tudi ljudsko rajanje, ki traja vse do poznih večernih ur.
Preverili smo, koliko znaša obseg Najveske lipe in koliko Gašperjevega kostanja.
»Najevsko lipo sem izmeril včeraj in nameril 1085 cm,« je povedal Samo Jenčič, z Zavoda RS za varstvo narave. »Najdebelejše slovensko drevo tako ostaja Gašperjev kostanj, debel pa je nekako tako, kot piše v NV atlasu – ima malo nad 11 m obsega,« dodaja Jenčič.
Na Najevsko lipo je v preteklih dneh padlo tudi nekaj smrek, vendar po ugotovitvah Zavoda RS za varstvo narave lipa ni preveč poškodovana, podrto drevje z nje pa bodo sanirali v prihodnjih dneh.
Vir: Šmid Hribar, M. 2010: Najevska lipa. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem in spletna stran Občine Črna na Koroškem.
