Velika količina sveč, ki jih v Sloveniji prižgemo vsako leto, se po uporabi spremeni v odpadek, ki bremeni okolje. Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo, smo lani kupili dobrih 3500 ton sveč, kar Slovenijo po porabi postavlja blizu vrha med evropskimi državami. V primerjavi z letom 2010, ko smo kupili 6800 ton sveč, pa se ljudje vse bolj zavedajo problematike.
Odpadne nagrobne sveče, kot številne druge stvari, ki jih po nakupu in uporabi zavržemo, same po sebi niso nevaren odpadek, vendar pa lahko njihovo zbiranje, skladiščenje in obdelava povzročijo škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak in vode, hrup, emisije izpušnih plinov pri transportu sveč in nastajanje odpadkov.
V Sloveniji je sistem ravnanja z odpadnimi svečami po oceni pristojnega ministrstva dobro organiziran. Za predelavo in ustrezno ravnanje skrbijo predvsem proizvajalci, uvozniki in trgovci, ki sveče dajejo na trg. Vsi so vključeni v skupne načrte ravnanja, ki zagotavljajo, da zbrane odpadne sveče pravilno obdelajo.
Zbiralci sveč, večinoma komunalna podjetja, poskrbijo za transport v postopke obdelave. Tam jih razstavijo, posamezne materiale pa predelajo v sekundarne surovine, kot so parafin, plastika, kovine in steklo. Prav tako pri razstavljanju izločijo tudi baterije in elektronske komponente električnih nagrobnih sveč, vseeno pa ostane del, ki ga ni mogoč predelati in se odstrani z odlaganjem.
Jasno je, da se Slovenci običaju ne bodo odrekli, je pa treba ravnati premišljeno. Na trgu je danes več različnih vrst sveč, a ima vsak tip svoje prednosti in slabosti, vsi pa na koncu postanejo odpadek.
Kot poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mora biti glavna skrb sveče po uporabi pravilno odložiti in tako olajšati njihovo predelavo. Uporabniki lahko prispevajo k varstvu okolja z izbiro trajnejših sveč ali z razmislekom o količini prižganih sveč.
Čeprav na pristojnem ministrstvu pravijo, da je sistem ravnanja s svečami dobro organiziran, pa predvsem v času okoli praznika spomina na mrtve in po njem prihaja do kopičenja sveč pri komunalnih podjetjih, opozarjajo v Komunalni zbornici Slovenije.
Kot so pojasnili, je zato osveščanje o pravilnem ravnanju s svečami in o različnih možnostih njihovega prižiganja del komunikacijskih aktivnosti posameznih komunalnih podjetij in upravljavcev pokopališč.
“V zadnjih letih zaznavamo pozitiven odziv obiskovalcev pokopališč in najemnikov grobov do alternativnih načinov prižiganja sveč, saj ugotavljajo, da prižiganje sveč ni edini način spomina na pokojne,” so povedali v zbornici.
Po njihovi oceni komunalna podjetja po državi letno zberejo okoli 2200 ton odpadnih nagrobnih sveč, največ v urbanih območjih, kjer je večja koncentracija prebivalstva in večja poraba nagrobnih sveč.
Nekatera komunalna podjetja poročajo o velikih izzivih pri upravljanju z odpadnimi svečami, zlasti v času praznikov, čeprav izvajajo različne kampanje za osveščanje in organizirajo posebne zbiralne akcije.
Trenutno imajo po podatkih zbornice največ težav z nakopičenimi odpadnimi svečami v podjetju Snaga Maribor, kjer opozarjajo na veliko prisotnost nečistoč med odpadnimi nagrobnimi svečami. To namreč predstavlja dodatne stroške, saj je potrebno odpadno frakcijo presortirati in jo oddati prevzemniku v kar najbolj čisti obliki.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da uredba določa, da mora izvajalec javne službe zbiranja zagotoviti zmogljivost za najmanj 14-dnevno predhodno skladiščenje količine odpadnih nagrobnih sveč. Ko količina preseže 80 odstotkov zmogljivosti, mora izvajalec o tem obvestiti pristojnega inšpektorja.
V Sloveniji sta sicer od nedavnega znova dva ponudnika za predelavo odpadnih sveč. V zahodnem delu države za to skrbi donedavnega edini – jeseniški Plastkom, v vzhodnem delu Slovenije pa je letos okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo znova dobilo podjetje Eko Plastkom, ki je po hudem požaru pred leti v Ljutomeru nedavno nove proizvodne prostore odprlo v Šalovcih. Oba ponudnika razpolagata z dovolj veliko zmogljivostjo predelave.
Na okoljskem ministrstvu na vprašanje, zakaj na področju predelave odpadnih sveč vseeno ni večje konkurence, odgovarjajo, da je izvajanje te dejavnosti prepuščeno trgu, država pa s predpisi določa le pogoje, pod katerimi lahko podjetje pridobi okoljevarstveno dovoljenje.
Vir: STA
