Podjetja in obrtniki ter nekateri zavodi, med njimi Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ki se ogrevajo prek Petrolovega sistema daljinskega ogrevanja, opozarjajo na tudi večkratno podražitev ogrevanja v letošnjem letu.
“Situacija je zaskrbljujoča,” je v petek ob robu seje Sveta koroške regije za medije ocenil župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen. Na občino so se obrnili podjetniki in predstavniki nekaterih zavodov, zato proučujejo možnosti ukrepanja v okviru obstoječe koncesijske pogodbe ali v okviru obligacijskih razmerij. “Gre za nenormalen, neracionalen dvig,” je dejal župan.
Po njegovih besedah so napovedani nekateri posamični odklopi iz omrežja, ki so vedno možni, če obstaja prehod na druge vire energije in če se s tem strinja večina uporabnikov v neki enoti z več poslovnimi odjemalci.
Na občini preučujejo tudi možnost prekinitve koncesijske pogodbe, a se zavedajo posledičnih stroškov, saj se koncesijsko obdobje izteče čez osem let, hkrati so odprta vprašanja tudi osnovnih sredstev in vložkov v daljinsko omrežje, ki je sicer v občinski lasti, obenem je potrebna tudi pripravljenost na drugi strani.
Župan je pojasnil še, da je glavni razlog za takšen skok cen daljinskega ogrevanja na Ravnah petkratni dvig cen plina, kar da je pojasnila tudi agencija za energijo. Plin pa pri daljinskem ogrevanju na Ravnah predstavlja 80 odstotkov energenta, ki se uporabljajo za proizvodnjo tople vode, 18 odstotkov odpade na toploto iz peči družbe Sij Metal Ravne, dva odstotka pa predstavlja dizel.
Vlada je sicer z uredbo, sprejeto konec januarja, najvišjo dovoljeno tarifno postavko za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja za čas od 1. januarja do 30. aprila določila pri 98,70 evra na megavatno uro (MWh) in tako s to uredbo zamejila cene daljinskega ogrevanja za občane, ne pa tudi za podjetnike.
Kasneje je cene zamejila tudi za uporabnike s področja šolstva, ne pa tudi za tiste s področja športa in kulture, je spomnil župan. Tako na Ravnah najvišji strošek ogrevanja in energentov plačujejo upravljavci športnih objektov na območju DTK, prav tako je zelo visok strošek ogrevanja pri Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika.
Ta je pri knjižnici za lanski december znašal dobrih 5000 evrov, ob enaki porabi megavatnih ur pa bo glede na zdaj postavljene cene strošek decembra letos znašal 18.000 evrov. Celoletni strošek knjižnice za ogrevanje prostorov na ravenskem gradu – brez ostalih enot – pa bo po zdajšnjih simulacijah z lanskih nekaj manj kot 39.000 evrov narasel na 100.000 evrov v letošnjem letu.
Knjižnica je zato vse štiri ustanovitelje, to je občine v Mežiški dolini, že zaprosila za dodatnih 60.000 evrov za ogrevanje, ki se med občine delijo po ključu prebivalstva, je za STA povedal direktor knjižnice Aljaž Verhovnik.
Pomoč občine, kot omenjeno, pričakujejo tudi podjetniki. “Pričakujemo pravno pomoč, sodelovanje, da se skupinsko upremo oz. pritožimo na nespodobne dvige cen daljinskega ogrevanja za poslovne odjemalce na Ravnah na Koroškem,” je za STA poudarila Metka Pešl Šater iz Interdiskonta, ki je na Ravnah tudi občinska svetnica.
Podjetje Interdiskont ima v Partizanski ulici na Ravnah trgovino in pisarne v skupni velikosti okoli 600 kvadratnih metrov in je decembra lani ob porabljenih 10 megavatnih urah (MWh) za ogrevanje plačalo 743 evra, v januarju pa ob manjši porabi (8,99 MWh) 2168 evrov. Februarski račun je bil še višji, znašal je 2517 evrov, in so ga zavrnili, je povedala sogovornica. Lanski februar jih je ogrevanje stalo 716 evrov.
Kot je nedavno še poročal Večer, ima Interdiskont trgovine še v ljubljanskem BTC (498 kvadratnih metrov), v Novem mestu v BTC (474 kvadratnih metrov) in v BTC City Murska Sobota (440 kvadratnih metrov). Decembra lani so za ogrevanje na omenjenih treh lokacijah plačali 816, 337 in 440 evrov. Januarja letos se je položnica v Ljubljani celo znižala na 652 evrov, v Novem mestu povišala za 241 evrov, v Murski Soboti pa za štiri evre. So pa omenjenih lokacijah drugi dobavitelji energije.
