Osrednja državna proslava ob omenjenem prazniku je bila lani v Murski Soboti, letos pa, kot so za STA pojasnili na Ukomu, v skladu s koledarjem državnih proslav in prireditev ni predvideno, da bi Maistrov dan obeležili z državno proslavo.
Predsednik Borut Pahor običajno praznik obeleži z dnevom odprtih vrat, zaradi letošnjih razmer pa bo tokrat državljane iz predsedniške palače nagovoril s predsednico Zveze društev general Maister Lučko Lazarev Šerbec.
Zaradi velikega zanimanja so v uradu predsednika za vse, ki si želijo ogledati prostore palače, pripravili virtualen sprehod po protokolarnih in delovnih prostorih, ki je objavljen na njihovi spletni strani. V počastitev državnega praznika bo, tako kot ob vsakem dnevu odprtih vrat, pred predsedniško palačo postrojena častna straža Slovenske vojske.
Množičnih javnih dogodkov letos zaradi zdravstvenih razmer ne bo niti v lokalnih okoljih, kjer je general Maister preživel večino svojega življenja. V rojstnem Kamniku bodo praznik v ponedeljek popoldne obeležili s spletnim nagovorom župana Mateja Slaparja, ki bo dosegljiv na spletni strani občine, hkrati pa bodo na daljavo podelili občinska priznanja, ki jih niso uspeli podeliti marca.
Tudi Mariborčane bo župan Saša Arsenovič skupaj Lazarev Šerbčevo nagovoril preko spleta, in sicer na občinskem Facebook profilu. Na Maistrovi obeležji – spomeniku pred Prvo gimnazijo in grobnici na pobreškem pokopališču – bodo dostavili vence, župan pa bo skupaj s poveljnikom 72. brigade Petrom Zakrajškom in predsednico Maistrovih društev položil venec pred novim kipom v mariborski vojašnici, ki nosi njegovo ime.
Kot vsako leto, se bodo praznika tudi letos spomnili na Ravnah na Koroškem, kjer pa tokrat seveda ne bo proslave in tradicionalnega jesenskega pohoda po Malgajevi poti. Organizatorji letos namesto tega ljudi vabijo, da se samostojno sprehodijo po omenjeni poti ter obiščejo spomenik Franja Malgaja na Dobrijah ali spominske plošče Andreju Osetu na Tolstem vrhu ter posnamejo fotografijo in jo objavijo na družabnih omrežjih.
General Rudolf Maister (1874-1934) sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Veličina dejanja generala Rudolfa Maistra je v tem, da se je zavedal, kako pomembna je odločnost ob nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Maister ni bil samo vojak, bil je vizionar, vselej poudari predsednica zveze Maistrovih društev Lučka Lazarev Šerbec, saj so njegova dejanja leta 1918 dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj jugoslovanske in danes samostojne Slovenije.
Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Običajno v tem času poteka več prireditev, na katerih se spomnijo še, da je bil Maister, s pesniškim imenom Vojanov, tudi umetnik in bibliofil.
