Gospodarstvo okreva
Kot ugotavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), se je gospodarsko stanje v Sloveniji v juliju precej izboljšalo. To kažejo tudi podatki o porabi električne energije, ki je medletno nižja le za okoli pet odstotkov, je za STA pojasnil glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.
“To posledično pomeni, da se zapira padec, ki je nastal zaradi epidemije. Kljub temu da je država znova uvedla nekatere omejitve glede prireditev, še vedno lahko rečemo, da proizvodni del gospodarstva nekoliko okreva,” je pojasnil. Ne glede na to so v GZS po njegovih besedah za jesen previdni.
“V razmerah, ko usodo kroji covid-19, je napovedovanje prihodnosti na meji astrologije,” se je za STA strinjala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Glede na trenutno stanje, sprejeto protikoronsko zakonodajo in informacije s terena je vendarle ocenila, da bodo jesenski meseci, če ne bo prišlo do novega resnega izbruha bolezni, primerljivi današnjim.
Prepričana je namreč, da delodajalci ne bi ohranjali zaposlitev s koriščenjem ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnika, če ne bi pričakovali povečanja naročil oz. ohranitve obsega poslovanja. “Tisti, ki tega ne pričakujejo, odpuščajo že danes,” je navedla.
Izzivi pred različnimi sektorji
V GZS jih sicer v prihodnje posebej skrbi za avtomobilsko industrijo, ki je precej vezana na evropski trg. To prinaša precejšnjo negotovost glede prihodnje dinamike naročil, je pojasnil Ivanc.
Med bolj ogroženimi dejavnostmi je omenil še širšo kovinsko industrijo, saj ima Slovenija na tem področju konkurenco v Turčiji in azijskih državah, ter del predelovalne industrije, “ki ni tako visoko tehnološko razvit”, denimo tekstilna in lesna industrija, ki se soočata z regionalno konkurenco, posebej s strani vzhodnoevropskih držav.
V ZSSS medtem težave pričakujejo tudi v gostinstvu in turizmu ter povezanih dejavnostih. V tej luči izpostavljajo problematiko vodičev, prevajalcev, prevoznikov in agencij.
Prav tako bodo ostale na preizkušnji delavske pravice. Trenutno imajo, tako Jerkičeva, največ vprašanj s področja odpuščanja, in sicer glede kriterijev, odpovednih rokov, odpravnin, plačil in podobno. Nanje se obračajo tudi nečlani, ki opozarjajo na neizplačilo regresa za letni dopust, izigravanje vladnih ukrepov, ponekod pa tudi na nezakonito zniževanj plač ali celo neplačilo.
Okoli 95.000 brezposelnih
Na vprašanje, kaj jeseni napoveduje trgu dela, je Ivanc odgovoril, da vladni ukrepi, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ne morejo zaščititi vseh delovnih mest.
“Ta povračila niso stoodstotna, podjetja imajo še vedno določene druge stroške. Če ocenijo, da je raven povpraševanja nižja dlje časa in da je mogoče zaposlene umestiti na zavod za zaposlovanje, pozneje pa zopet poklicati nazaj, se poslužijo tudi odpuščanj,” je dejal. Ne glede na to v zbornici opažajo, da podjetja tiste zaposlene, ki predstavljajo pomembno konkurenčno prednost, ohranjajo.
Četudi se zaposlovanje trenutno povečuje, kar gre pripisati sezonskim dejavnikom, zlasti gradbeništvu in deloma turizmu, ekonomist napoveduje, da bo število registriranih brezposelnih s sedanjih nekaj več kot 89.000 sčasoma doseglo 95.000. Tu naj bi se ustavilo, če ne bo prišlo do novih težav na izvoznih trgih. “V tem primeru bi se številka lahko hitro približala 100.000, pritisk na vlado glede podaljšanja ukrepov pa bi se verjetno povečal,” je ocenil.
Tudi Jerkičeva ne verjame, da bo število registriranih brezposelnih doseglo ravni iz časa zadnje finančne in gospodarske krize, ko je bilo uradno brez dela skoraj 130.000 oseb.
Morebitni novi ukrepi
Če se bodo razmere jeseni zaostrile, pa bo znova na potezi vlada. Ivanc je v tej luči opozoril, da bo treba pri vseh morebitnih novih ukrepih pozorno preučiti njihovo ceno. Posebna previdnost velja pri morebitnem znižanju davkov, saj to lahko državi srednjeročno prinese velike in dolgotrajne javno finančne težave.
Za gospodarstvo bodo v primeru poslabšanja najbolj pomembni podaljšanje čakanja na delo ter zagotavljanje jamstev za likvidnost podjetij, je prepričan. Zavzel se je tudi za pospešitev določenih gradbenih investicij, predvsem hitrejše umeščanje objektov v prostor, kar je vlada tudi že predvidela.
“Že avgust bo pokazal, ali je treba katerega od obstoječih ukrepov podaljšati oziroma nadgraditi. Zaenkrat nam še vedno manjka konkretna izvedba drugega protikoronskega zakona, to je državnih jamstev za likvidnostna posojila podjetjem, novost bo prinesel tudi zajeten sveženj pomoči, ki je bil sprejet na ravni EU, kjer pa bo seveda treba izdelati predloge za črpanje,” je na drugi strani nanizala Jerkičeva. Posebno priložnost sicer predstavljajo sredstva EU za digitalizacijo in zelene tehnologije, verjame.
Ob morebitnem naraščanju brezposelnosti pa bi bilo treba razmišljati tudi o nadaljnjih možnostih zaposlovanja, motivaciji za zaposlovanje mladih, starejših, težje zaposljivih, je še pozvala.
Piše Marjetka Nared
