Cepljenje proti covidu-19 se je konec decembra lani začelo s cepivom Pfizerja in BioNTecha, od drugega tedna januarja poteka tudi s cepivom Moderne, od drugega tedna februarja pa še s cepivom AstraZenece.
Do zdaj je bilo v Sloveniji po podatkih NIJZ opravljenih 112.822 cepljenj (bodisi s prvim ali drugim odmerkom) s cepivom Pfizerja, prejeli do 1312 poročil o neželenih stranskih učinkih. Daleč največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo povezanih s splošnimi težavami in spremembami na mestu cepljenja.
Prejeli so 13 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, od tega je pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji prišlo do smrti po cepljenju, navajajo na NIJZ. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala dva primera in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Ostali trije primeri pa so še v fazi preiskav.
Med prijavljenimi resnimi učinki je bil tudi kolaps pri starejši osebi nekaj ur po cepljenju, nakar se je ugotovilo, da je bila okužena z novim koronavirusom, cepljena pa je bila v času inkubacije. Zaradi prebolevanja covida-19 je nato potrebovala hospitalizacijo.
Med ostalimi prijavljenimi resnimi neželenimi učinki, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, je bila tudi venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, levkemija oz. limfom devet dni po cepljenju, anafilaksija takoj po cepljenju, povišana telesna temperatura in težko dihanje dan po cepljenju itd. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom Moderne so doslej opravili 4004 cepljenja in prejeli šest prijav neželenih učinkov – šlo je za bolečino in rdečino na mestu cepljenja, povišano telesno temperaturo, bolečine po mišicah in sklepih, glavobol, slabost, utrujenost, zamegljen vid ter slabšo odzivnost. Prijav resnih neželenih učinkov pa niso prejeli.
Pri cepivu AstraZeneca so prejeli pet prijav o neželenih učinkih, medtem ko je bilo s tem cepivom doslej opravljenih vsaj 1752 cepljenj. Šlo je za prijave bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature, glavobola, slabosti, bruhanja, bolečin v mišicah in sklepih, mrzlice, bolečin v grlu in povečanega pulza. Prijav resnih neželenih učinkov pa niso prejeli.
Ob tem na NIJZ poudarjajo, da se podatki o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, nanašajo na neželene dogodke, opažene po cepljenju in odražajo opažanje in mnenja poročevalcev. Vendar vsi prijavljeni neželeni dogodki niso vzročno povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so lahko le v časovni povezavi s cepljenjem. Pri oceni vzročne povezave med cepivom in določenim učinkom upoštevajo tudi številne druge dejavnike, kot sta zdravstveno stanje in anamneza bolnika, ter relevantna znanstvena spoznanja, so dodali.
